Bernarda Plavec

Tok misli kot opora manifestaciji

piše: Bernarda Plavec
24. maj 2019    308 ogledov

Pribli┼żno pred dvema tednoma sta me simpati─Źna gospod in gospa vpra┼íala, zakaj menim, da se ┼íe tako dobro zastavljene vizije ne uresni─Źujejo ÔÇô ljudje naredimo vse prav: zamislimo si lep, nov avtomobil. Njegovo sliko si nalepimo nad pisalno mizo, predstavljamo si, da ga ┼że imamo v gara┼żi, ve─Źkrat si ga prikli─Źemo v spomin in v─Źasih se z njim v domi┼íljiji ┼że peljemo na dru┼żinski izlet. Nato mine mesec dni, a avtomobila ni od nikoder. Ko ga tudi ─Źez pol leta ┼íe vedno nimamo, razglasimo, da metoda manifestiranja ┼żelenega s pomo─Źjo vizij za nas preprosto ne deluje ali pa o─Źitno nekaj delamo narobe.

Metoda manifestiranja ┼żelenega s pomo─Źjo vizij zame ne deluje ali pa o─Źitno nekaj delam narobe???

Vpra┼íanje je bilo tudi zame velika uganka. Spomnim se, da me je v ┼ítudijskih letih povsod spremljal droben temno zelen zvezek. Bil je moja osebna zakladnica navdiha. V njem so bile zapisane misli spodbude mojih profesorjev, pohvale in ─Źestitke mojih najdra┼żjih ob dobro opravljenem delu, citati dr. Antona Trstenjaka, dalajlame, Oprah in drugih prodornih mislecev dana┼ínje dobe, na prvo stran pa je bil s sponko zataknjen listek: "Sem zdrava. Sem optimisti─Źna in polna energije. Imam fanta. Z vsemi se dobro razumem." Nato je sledilo ┼íe nekaj ciljev za vsak posamezen, takrat aktualen izpit. Seveda nisem mogla vsak dan prebrati vseh dragocenih naukov v zvezku. Kljub temu ni bilo dneva, da ne bi odprla prve strani in glasno prebrala listka z ┼żeljami. Vse izpite sem opravila natanko po predvidevanjih ali v mejah razumnega odklona (pri stvarnem pravu sem namesto 8 dobila 7) in tudi drugi cilji so se mi uresni─Źili.

Potem pa sem se zaposlila. ┼áe vedno sem vsako jutro na hitro preletela sve┼że zapisane cilje, a takoj za tem sem ┼że lovila lasten rep in tekala od ene do druge obveznosti. Dnevi so be┼żali mimo mene, kot bi bili na vrtiljaku. Le v prvih dneh novega leta sem si navadno vzela ─Źas za malo bilance. Ko sem potegnila ─Źrto pod vsako od dvanajstih let slu┼żbovanja v javni upravi, sem bila lahko seveda zadovoljna in hvale┼żna: zgodilo se je veliko lepega. Toda zakaj je bil cilj ┼żiveti polnost ┼żivljenja ┼íe vedno tako dale─Ź? Zakaj ┼íe vedno nisem mogla u┼żivati v svojem delu? ─îe sem se lahko na lastni ko┼żi prepri─Źala, da se zapisani cilji uresni─Źujejo, saj sem jih v ┼ítudijskih letih z rednim ponavljanjem gladko priklicala v obstoj, zakaj so se v moji poznej┼íi odrasli dobi stvari spremenile?

Prepad med tem, kar sem in mislim, ter tem, kar ┼żelim postati

Misel. Zavedanje pomena misli je bilo zame to, kar je vse spremenilo. Poznala sem Descartov izrek: "Mislim, torej sem." Vedela sem, da ljudje ves ─Źas razmi┼íljamo. Toda ┼íele, ko sem med svojim zadanim ciljem in ┼żeleno manifestacijo v duhu resni─Źno zagledala orja┼íko samokolnico z na tone in tone mislimi, vtisi in ob─Źutenji, sem v resnici dojela, kak┼íen prepad je zeval med tem, kar sem, in tem, kar ┼żelim postati.

Med ┼ítudijem so bile stvari bolj preproste: izpit za izpitom do cilja. ─îe se je pojavila kak┼ína misel, ki ni bila v skladu z mojo vizijo, sem jo takoj zaznala in popravila. Ko pa ima ─Źlovek enkrat dru┼żino z na tiso─Źe obveznostmi, krog njegovih delovnih nalog pa se po obsegu in zahtevnosti iz dneva v dan ┼íiri, se je te┼żko zavedati lastnega obstoja, kaj ┼íele svojih misli ...

Za─Źela sem se torej zavedati, da ne glede na vse hitenje v ozadju vedno premlevam. A moje avtomatsko miselno bren─Źanje ni bilo povezano z novim rde─Źim avtomobilom ali hi┼íico sredi gozda, ki bi jo obdajala z vrtnicami porasla bela lesena ograja. ─îez dan so se moji notranji nagovori zelo oddaljili od zastavljenih ciljev. V sebi sem ponavljala: "┼áe vedno nisi naredila tega ali onega ... Kdaj bo┼í ┼że vendar?! Nisi dovolj dobra. Bolj se potrudi. Ve─Ź daj od sebe. Ostani ┼íe dalj ─Źasa v slu┼żbi. Manj spi ..."

Za─Źela sem s predpogojem za dotok vseh vrst obilja!

Vsakdanja realnost mi ne v slu┼żbi ne doma ni dopu┼í─Źala oprezanja za ┼íkodljivimi mislimi. Zajeziti sem torej morala njihov dotok, ─Źe pa so ┼że pri┼íle, sem se odlo─Źila prepoznati njihovo puhlost in neutemeljenost. Nau─Źila sem se narediti konec slepemu prevzemanju tujih misli za lastne in prepoznati, kaj je res zame. Z vztrajanjem na zadani poti sledenja tistemu, kar me osre─Źuje, sem se za─Źela veliko bolje po─Źutiti, s povrnjeno ┼żivljenjsko radostjo pa sem ustvarila potrebno vzdu┼íje ali vibracijo, o kateri se misti─Źna besedila razpi┼íejo kot o predpogoju za dotok vseh vrst obilja.

Kako sem to naredila? Zajezitev dotoka misli, ki so nam v ┼íkodo, je preprosto in zabavno. Podvre─Źi se ne─Źlove┼íkim naporom in od sebe zahtevati nemogo─Źe, ni in nikoli ne bo re┼íitev na dolgi rok. Slej ko prej se bo nekaj v nas uprlo. Namesto tega sem se lahko prepri─Źala, da se ves moj psiho-fizi─Źni ustroj veliko bolje odziva na lepo besedo in razvajanje. ─îe telesu naklonim dovolj spanja, hranil in kisika, me bo podprlo v dolgih urah sedenja za ra─Źunalnikom. Ko je moj delovnik nehalo zaznamovati odtegovanje teh najosnovnej┼íih pravic in sem vanj umestila to nujno skrb zase, so tudi moje misli za─Źele postajati vedno bolj vedre. ─îedalje manj notranjih pomislekov o svoji neu─Źinkovitosti sem bila dele┼żna ÔÇô le za─Źeti sem se morala zavedati, da zagotoviti sami sebi nujne potrebe dela vendarle ni sebi─Źno in da sodobno mu─Źeni┼ítvo s prikraj┼íevanjem same sebe za ─Źas za malico ni nobena vrednota.

Druga stvar, ki sem se je lotila, je bilo ozave┼í─Źanje izvora ┼íkodljivih misli

┼Że res, da se je v─Źasih oglasil moj lastni notranji kritik, ki, kot smo videli zgoraj, dobro prehranjen in naspan hitro odneha. Ve─Źino ─Źasa pa za moje slabo po─Źutje niso bile krive misli, ki bi jih smela ┼íteti za svoje. V za─Źaranem krogu prizadevanja ustre─Źi vsem in vsakomur bodisi znotraj dru┼żine ali ustanove, kjer delamo, ljudje velikokrat izgubimo pregled nad tem, kaj je res na┼íe.

So normativi za presojo kakovosti na┼íega dela, ki jim ┼żelimo zadostiti v izogib kritiki, res ustrezni? Ali si zaradi s ─Źasovno stisko pogojene neudele┼żbe na dru┼żinskem sre─Źanju res zaslu┼żimo oznako neprimernega obna┼íanja? Je na┼íe telo res pomanjkljivo, ─Źeprav z nedoumljivo dovr┼íenostjo opravlja najbolj neverjetne kemi─Źne procese?

Veliko misli, ki so botrovale mojemu slabemu po─Źutju, res ni bilo mojih. Temeljile so na tujih resnicah, ki jim nisem bila ve─Ź pripravljena verjeti.

Kaj je moje in kaj ne?

Ko pa sem se tako za─Źela spra┼íevati, kaj je moje in kaj ne, sem bila na sledi ┼íe enemu pomembnemu spoznanju. Ko odmaknemo, kar ni na┼íe, in pogledamo, kdo v resnici smo, pristanemo v svoji mo─Źi.

Pot vanjo ni prav ni─Ź te┼żka. Dr┼żimo se je, ko si vedno znova odgovarjamo na vpra┼íanje, kaj nam je po godu in kaj ne. V katere barve se bomo odeli, kaj bomo jedli, katero knjigo prebrali, ─Źemu posve─Źali pozornost ÔÇô vse to so odlo─Źitve, ki jih dajemo na izbiro na┼íi intuiciji. Bolj ko jo upo┼ítevamo, ve─Ź navdiha si lahko obetamo. Ko pa ji tako kon─Źno dodelimo mesto, ki ji pripada, nam prav ona pomaga v ospredje priklicati vse to, kar smo si od nekdaj ┼żeleli. Ta notranji glas, ki se skriva v vsakem izmed nas, ima namre─Ź oprt na ┼íe nekatere druge notranje razse┼żnosti na┼íih osebnosti naravnost ─Źarobno (manifestacijsko) mo─Ź. U┼żivajmo v njej! ┬á

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...