Prijateljica me je vpraŔala glede strahu, kako naj se ga reŔi.
Pa Äesa te je strah? sem jo vpraÅ”ala.
Ona odgovori: Ne vem. Se mi zdi, da je povsod prisoten strah, da je ljudi strah.
In jaz: Ja. V kolektivno zavest nam vsakodnevno vlivajo strah (mediji), da postanemo ovce in da nas lahko upravljajo. Da seĀ lahko izvaja mobing in mi se tega niti ne zavedamo. Zato je biti drugaÄen greh.
Pa jo vpraŔam: Ali je strah tvoj?
Kaj ti ÄutiÅ”?
Ona odgovori: Ne. Jaz Äutim, da bo vse okej.
Jaz: In samo to je pomembno. NiÄ drugega. Äe boÅ” hranila strah, bo iz majhnega strahca ali iz obÄutka strahu postal del tebe in potem bo Å”e veÄji. In ko smo polni strahu, lahko postanemo agresivni in arogantni. Ostanemo sami in s tem jezni na cel svet in nato lahko naredimoĀ kaj, za kar niti ne vemo, da smo zmožni. Samo zato, ker nas je strah.
Strah je tudi zdrav. Äe nas je strah, imamo meje, imamo obÄutek odgovornosti ā vemo, kaj je prav in kaj ne.
Ko delam z ljudmi, velikokrat ugotovimo, da veliko strahu ali celo zamer ni njihovih, da te vzorce vleÄejo iz preteklosti oz. od starÅ”ev. Ker so starÅ”i imeli zamero do nekoga v družini, tudi sami vleÄejo zamero do iste osebe, Äeprav je niti ne poznajo.
Vsa Äustva se Äez nekaj Äasa odražajo na telesu:
Zamere ā boleÄine sklepov
Strah pred spremembo ā dihala
Oklepanje preteklosti ā bolezni miÅ”ic
Zatiranje ustvarjalnosti ā težave z jajÄniki
Nesprejemanje ā migrene
Zato delamo lekcije in ozaveÅ”Äanje zamer in strahu. Ker Äe ni naÅ”e, naj preprosto gre, Äe je naÅ”e, pa je treba to predelati in se sooÄiti s tem. In na koncu ugotovimo, da je strah votel in da ga ni.
Poznate zgodbo o dveh volkovih?
Ā
ObjemÄek, Renata
Ā
inspiracije