MIHAEL ŽMAHAR, trener za samozavest

Odpuščam ti

9. september 2014    4097 ogledov

»Baraba, ti si kriv! Če ne bi bilo tebe, bi bilo moje življenje lepše. Vse težave si povzročila ti. Moji starši so krivi, da nisem izobražen. Okoli mene so sami idioti ...«

Zamere so vse prej kot zadoščenje

To so besede, s katerimi ljudje poskušamo pogostokrat upravičiti svojo jezo ali žalost. Za težavne občutke, ki jih nosimo v sebi in ki nam vzbujajo nelagodje, preprosto moramo najti odgovorno osebo. In najpreprosteje, da s temi ljudi nekako 'razrešimo' zadevo je, da oblikujemo zamero. In prvi občutek, ko zamerimo ljudem, je navadno tako dober. Občutek imamo, da smo mi tista prava žrtev in da je zamera še najmanj, kar nam pripada. Nato tem ljudem z zamero pošljemo negativne misli in čustva in tako dobimo vsaj  malce zadovoljstva. A zamere so vse prej kot zadoščenje. Zamere so vse prej kot osvobajajoči pomagači. Zamere so namreč sidra. Sidra, ki so privezana na naše srce in vržena v morje drugih ljudi. Sidra, ki nas zaustavljajo na naši poti. Ko nekemu čoveku zamerimo, se sicer na kratki rok počutimo malce bolje, a to je samo začasno in predvsem navidezno. Zakaj?

Ker v resnici zamera ne gre od nas, kaj šele, da bi prišla do človeka, ki smo mu zamerili. Vsaka zamera se tiho potuhne v našo notranjost in se poskuša čim bolj skriti. Ždi za zelo starimi notranjimi čustvenimi vzorci in upa, da je ne bomo nikoli opazili. Tam tiho čemi in nam vsake toliko da jasno vedeti, da je tam nekje. Kako?

Ko srečamo človeka, ki smo mu zamerili, ta skrita zamera sproži težavne in negativne občutke

In skrita ter potuhnjena lahko ždi v naši notranjosti leta in leta. Zamera nam sicer daje lažen občutek, da smo z njo človeku nekako vrnili milo za drago, a nas v resnici počasi razžira in črpa.

Edini človek, ki ga naša zamera zares prizadene in mu oteži življenje, smo mi sami

Torej, očitno zamere ne delujejo tako, kot smo mi mislili, da delujejo. Ko zamerimo nekomu, v resnici zamerimo SEBI. Auč, to pa je spoznanje, ki nas prizemlji. Ja, tako je. Nikoli ne moremo vplivati na čustveno stanje nikogar drugega razen na svoje čustveno stanje. Zdaj, ko veste, kam se v resnici zamere osredotočijo, bodite bolj odgovorni glede njih. Odgovorni bodite tako, da jih nemudoma odstranite iz svojega sistema in jih ne ustvarjajte več.

Razumem, da so vas nekateri ljudje prizadeli na veliko načinov in da vas je to zaznamovalo tako ali drugače. In ja, stvari je treba urediti in energijsko ponovno uravnovesiti. A ne z zamero. Zamera preprosto ni prava izbira.

Kaj narediti?

Če so vas ljudje prizadeli in razočarali, imam za vas samo en nasvet – ODPUSTITE jim. No, v resnici sploh ne odpuščate njim, ampak sebi dajete možnost, da greste lahko naprej.

Odstranjujete sidra, ki vas zaustavljajo. Zamere so paraziti, ki vas razžirajo od znotraj navzven. Uničite jih. Odvzemite jim moč tako, da jim poveste, da ne obstajajo. Vem, da je to enostavneje reči kot narediti, a zavedati se morate, da je to edini način, da se osvobodite.

Ko boste naslednjič občutili, da ste do nekoga izoblikovali zamero, storite naslednje:

  • Objektivno poglejte na situacijo in se čim več naučite iz nje.
  • Nato ločite osebo od njenih dejanj. Prizadenejo nas dejanja ali ravnanja neke osebe, in ne oseba sama. To razumevanje vam bo zelo olajšalo situacijo.
  • Če čutite, da se morate s to osebo pogovoriti, to naredite – dajte stvari ven. Izrazite svoje občutke, čustva in mišljenja. Če se oseba ne želi pogovoriti, lahko svoja čustva izrazite v pismu. To pismo lahko tudi pošljete. Če to ni mogoče (da rešujete zamero do pokojnika), ga zažgite. Pomembno je samo, da se izpraznete na papir.
  • Če so zamere globoke, poiščite, od kod izhajajo. Nekatere zamere izhajajo iz mladosti, nekatere celo iz prejšnjih življenj. Takšne zamere, ki so globoko usidrane, lahko najpreprosteje razrešite z meditacijo. Začnite meditirati.
  • Ko začutite občutke, ki spremljajo zamero (bes, jeza, žalost ...), jih nemudoma ozavestite in se vprašajte o njih. Ne ignorirajte jih. Ti občutki so prišli, da bi se 'pogovorili' z vami. Zato, soočite se z njimi.
  • Na glas izrecite: Odpuščam ti. To lahko poveste osebi, ki vas je prizadela, naravnost v obraz, lahko pa to poveste takrat, ko boste sami. Pomembno je, da vi slišite to.
  • Zadevo, ki sproža zamero, čim prej končajte. Ko se stvar konča, pojdite naprej. Naj bo to samo še ena izmed vaših številnih izkušenj. Ne vračajte se več nazaj.

Vsak izmed nas se na svoj način spopada z zamerami. Pomembno je, da se nikoli ne predamo. Da smo ves čas aktivni in si prizadevamo biti boljši človek. In pomembno je, da zamer ne potlačimo vase. Če nas nekaj razjeda, potem moramo to začeti reševati. Ignoranca tukaj ne pride v upoštev. Zakaj? Če ne bomo ustavili in izpustili zamer, se bodo te razvile in širile naprej – v agresijo, v globoko žalost, v bes ... In ko je zamera dovolj močna in globoka, se začne sčasoma fizično manifestirati. In nato nastanejo bolezni, kot so čir na želodcu, rak, tumorji ... Ne dovolite si, da bi kakršnakoli zamera ogrozila vas ali vašo prihodnost. In odpustite še eni osebi. Najpomembnejši osebi na svetu – SEBI.

Verjamem, da nekatere izmed vas zdaj čaka kar nekaj dela. Kar pogumno! :) Ko boste enkrat stopili na pot samoočiščenja, boste včasih želeli odnehati – takrat se spomnite, da si zaslužite življenje, ki je mirno, svobodno in lepo.

Komentarji (0)

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji

Nalagam...