Mojca Koprivnikar

Vam je že dovolj? Ali želite še?

17. november 2014    362 ogledov

Ko se nam zgodi t.i. »slaba« (individualno ali kolektivno) stvar vedno obstaja možnost, da prekinete oz. transformirate vezi s »starim« načinom življenja, mišljenja, čustvovanja, odnosov in stopite korak bližje k tistemu po čemer hrepenita vaše srce in duša.

Z zemeljskega (fizičnega obstoja, materije) pogleda se morda zdi situacija brezupna in katastrofalna, a z vidika duše je to priložnost, ki ji je treba na stežaj odpreti vrata. Duši se resnično nobena lekcija, naloga, situacija ne zdi težka. Duša se pogumno veseli, medtem ko se njenemu podaljšku tu na Zemlji (nam – meni  Mojci, tebi – Tini, Petri, Sanji, Mihu, itd.) zdi zelo zahtevna in morda celo nemogoča. Vsaka solza, vsak dogodek, ki je sprožil solze.

Ne pravim, da situacije niso težke in da je vse lahkotno in brez težav, temveč želim povedati, da lahko izstopite iz kroga vrtenja trpljenja. Z odločitvijo, da se nehate upirati in da sprejmete situacijo in se z njo soočite točno takšno kot je. Vedno obstaja odgovor in pot. Ne govorim, da bo vse izginilo in nič več obstajalo, ampak da svoje doživljanje in pogled lahko usmerite v drugačno smer.

Višji jaz

Povezava z vašim Višjim jazom vam pri tem lahko zelo pomaga, če ste pripravljeni iskreno prisluhniti in ukrepati v tej smeri. Zaupati in se prepustiti.  Prav neverjetno zanimive stvari se pričnejo dogajati, ko enkrat zaupamo podpori Svetlobnega vodstva in dejansko prisluhnemo. Neverjetno kreativne rešitve se pojavijo in z njo tudi pogum, da jih počasi začnemo uresničevati. S predanostjo Svetlobi prihaja vsa podpora. S Svetlobo imam v mislih predvsem to, da zaupamo, da prisluhnemo, sprejmemo, odpustimo, da smo do sebe iskreni (včasih boleče iskreni), da smo pripravljeni iti po poti srca…In pri tem ni izjeme, kjer je volja je pot in na to pot se lahko odpravi vsak….

Svetu se ne pokažemo takšni kot smo, ker se bojimo, da bomo zopet zlorabljeni, izkoriščeni, zapuščeni, napadeni, zavrnjeni. Vse to, kar smo že bili (nekateri) v otroštvu. Najprej doma, potem naprej v šoli. Včasih je res težko stopiti iz tega kroga, pa vendar, le če bomo izstopili bomo lahko srečni. Le tako bomo lahko spoznali, da smo lahko tudi sprejeti in ljubljeni takšni kot smo. Ali potem takem sploh imam kaj za zgubiti? Ne. Lahko smo dejansko še naprej v isti poziciji odnosov, ki nam kažejo točno to – izkoriščenost, zlorabo, zapuščenost ali pa tvegamo in gremo ven iz tega. Šele takrat bomo lahko izkusili tisto po čemer hrepenimo.

Prav nihče si v svoji biti ne želi biti nesprejet in zavrnjen. Vsi si želimo ljubezni in sprejetosti in vsak pri sebi, v svoji srčiki ve, kaj za njega predstavlja Ljubezen in kako ta izgleda v življenju zanj.

Le, če boste malo tvegali (in to je lahko že sama odločitev) se vam bo odprl popolnoma nov svet, nove možnosti, nove ideje, novi ljudje, novi odnosi. In to se ne konča. Četudi ste že na tej poti in ste že kdaj prestopali meje neznanega, vselej obstajajo nove in nove. Le izzivi so drugačni.  

Vir: mojcakoprivnikar.blog.siol.net
Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...