Medicare PLUS, diagnosti─Źni laboratorij

Anksioznost, depresija in izgorelost

24. november 2014    1521 ogledov

Anksioznost

Anksioznost ali tesnoba je obi─Źajno ─Źustvo, ki ga od ─Źasa do ─Źasa do┼żivljamo vsi. Veliko ljudi je tesnobnih ali ┼żiv─Źnih, kadar se soo─Źajo s te┼żavami pri delu, preden pi┼íejo test ali sprejmejo pomembno odlo─Źitev. Za osebe z anksioznimi motnjami pa je zna─Źilno, da jih ob─Źutki tesnobe in strahu stalno spremljajo in lahko v─Źasih popolnoma ohromijo njihovo ┼żivljenje. Anksiozne motnje so poleg depresije najpogostej┼íe du┼íevne motnje v razvitem svetu. Po najnovej┼íih ocenah v evropskem prostoru za anksioznimi motnjami trpi kar 41 milijonov ljudi.

Kakšni so znaki anksioznosti?

Znaki anksioznosti so ┼ítevilni. Psihi─Źna napetost, razdra┼żljivost in motena koncentracija so najpogostej┼íi psihi─Źni znaki. Poleg teh pa ┼íe posebej izstopajo telesni znaki: razbijanje srca, te┼żko dihanje, vrtoglavica, bole─Źine v trebuhu, glavobol, slabost in ┼íe ┼ítevilni drugi. Ti znaki lahko posnemajo razli─Źne telesne bolezni, zaradi ─Źesar je bolnik ┼íe dodatno prestra┼íen ÔÇô bole─Źina v prsih pogosto spominja na bolezen srca, nemir in tresenje na bolezen ┼í─Źitnice.

Vzrok za anksiozne motnje za zdaj še skrivnost

Pravi vzrok za anksiozne motnje je neznan, a tudi zanje, tako kot za druge du┼íevne bolezni, velja, da niso posledica posameznikove ┼íibkosti ali zna─Źajske napake. Raziskovalci ugotavljajo, da je ve─Źina anksioznih motenj posledica delovanja ve─Ź dejavnikov:

  • Biolo┼íki:┬ágenetske predispozicije za anksiozne motnje, kemi─Źne spremembe v mo┼żganih.
  • Okoljski:┬átravmati─Źni dogodki v zgodnjem otro┼ítvu, dru┼żinsko okolje in na─Źin vzgoje, prekomerno u┼żivanje alkohola, kofeina, nikotina, dolgotrajen negativni stres.
  • Psiholo┼íki:┬áperfekcionizem, velika potreba po odobravanju okolice, slabo prena┼íanje kritike, mo─Źna potreba po kontroli.

Ve─Źina anksioznih motenj se razvije v otro┼ítvu, adolescenci ali zgodnji odraslosti. Nekoliko pogosteje se pojavljajo pri ┼żenskah.

Depresija

Depresija je zelo pogosta ─Źustvena motnja, ki se ka┼że na razli─Źne na─Źine, vselej pa vpliva na ─Źloveka v celoti ÔÇô na njegovo razpolo┼żenje, po─Źutje, mi┼íljenje in vedenje. Vpliva na to, kaj mislite o sebi in svojem ┼żivljenju, kako ─Źutite in kako do┼żivljate svet okrog sebe, vpliva na va┼í spanec, apetit in razli─Źna telesna dogajanja. Depresija ni le prehodna slaba volja ali be┼żno ┼żalostno razpolo┼żenje. Prav tako ni posledica ─Źlovekove ┼íibkosti, zato je ni mogo─Źe premagati le z mo─Źno ┼żeljo in voljo. Depresivni ljudje sami sebe ne morejo prisiliti, da bi se po─Źutili bolje. Zanje je zna─Źilno, da mo─Źno ob─Źutijo posamezne znake in mu─Źnost depresije, medtem ko drugi ljudje teh znakov pri njih skoraj ne opazijo. Tudi zdravnik ve─Źine znakov, s katerimi se ka┼że depresija, z obi─Źajnimi preiskavami ne more odkriti.

Najpogostejši znaki depresije so:

  • dolgotrajna ┼żalost, tesnoba ali ob─Źutek praznine,
  • ─Źrnogledost, ob─Źutja brezupa,
  • ob─Źutja nemo─Źi, brezvrednosti in krivde,
  • izguba zanimanja in veselja do stvari in dejavnosti, ki ste jih neko─Ź radi po─Źeli,
  • izguba zanimanja in veselja do spolnosti,
  • nespe─Źnost, zgodnje jutranje zbujanje ali pa pretirano dolgo spanje,
  • izguba apetita in telesne te┼że ali pa pretirana je┼í─Źnost in pridobivanje te┼że,
  • pomanjkanje energije, utrujenost in splo┼ína upo─Źasnjenost,
  • misli o smrti, o samomoru,
  • nemir, razdra┼żljivost,
  • ote┼żeni koncentracija, spominjanje in odlo─Źanje.┬á

Vzroki depresije

Na nastanek depresije vplivajo trije dejavniki: prirojene in pridobljene lastnosti ter ┼żivljenjske okoli┼í─Źine. ─îe je kdo v dru┼żini ┼że zbolel za depresijo, je bolj verjetno, da se bo to zgodilo tudi vam. To ka┼że, da prirojene lastnosti niso nepomembne. Pomembno vlogo pri nastanku depresije imajo tudi ─Źlovekove osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi so ljudje, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti in katerih pogled nase in na svet je pre┼żet s pesimizmom.

Depresijo lahko spro┼żijo tudi razli─Źne ┼żivljenjske obremenitve (npr. kroni─Źna bolezen, denarne te┼żave, te┼żave v medosebnih in dru┼żinskih odnosih) ali pa nenadni dogodki, ki spremenijo na┼ío ┼żivljenjsko utirjenost (npr. izguba drage osebe, izguba slu┼żbe, upokojitev).

Zakaj je depresija pogostej┼ía pri ┼żenskah?

Depresija je eden od vodilnih vzrokov nezmo┼żnosti za delo pri ┼żenskah med 15. in 44. letom starosti. Pri ┼żenskah je 2- do 3-krat pogostej┼ía kot pri mo┼íkih. Depresijo ┼íe vedno napa─Źno razumemo in je prepogosto ne prepoznamo, zato ne poi┼í─Źemo ustrezne pomo─Źi in se ne zdravimo.

Ve─Źja pogostost je posledica kombinacije razli─Źnih dejavnikov.

  • Depresija je pogosto povezana s hormonskimi in biolo┼íkimi spremembami v razli─Źnih ┼żivljenjskih obdobjih, z menstruacijo, nose─Źnostjo, porodom in menopavzo.
  • Kombinacija stresa, nezadostne socialne podpore, socialnih pri─Źakovanj in skrbi za otroke in dom lahko pri ┼żenskah povzro─Źi nastanek┬ásimptomov┬ádepresije.
  • Zdravljenje s hormonskimi zdravili.
  • ┼Żenske, ki so bile v mladosti ali pa kasneje telesno in psihi─Źno zlorabljene, imajo depresijo pogosteje kot ┼żenske, ki nimajo teh izku┼íenj.

Med posebnimi simptomi depresije, ki se pojavijo pri ┼żenskah, so spremenljivo razpolo┼żenje, pretirana zaspanost, pove─Źan apetit, ob─Źutek te┼żkih rok in nog, ob─Źutljivost za zavrnitve v medosebnih odnosih ÔÇŽ

Depresija v obdobju menopavze

Menopavza pomeni za ┼żensko obdobje velikih sprememb. Pomembno se spreminja raven spolnih hormonov; zmanj┼íana vsebnost estrogena lahko vpliva na nastanek depresije.

Pojavijo se lahko pretirana zaskrbljenost, utrujenost, obdobja joka, spremembe razpolo┼żenja, zmanj┼íana sposobnost za re┼íevanje te┼żav, zmanj┼íana ┼żelja po spolnosti ali zmanj┼íanje u┼żivanja v spolnosti.┬á

Na nastanek depresije v tem obdobju lahko vplivajo tudi druge spremembe, kot so selitev otrok od doma, izguba bli┼żnjega, osamljenost, kroni─Źne zdravstvene te┼żave.

Zna─Źilnosti depresije pri mo┼íkih

Pri mo┼íkih se depresija ka┼że ┼íe druga─Źe, na primer kot:

  • zmanj┼íana toleranca za stresne dogodke,
  • napadi jeze,
  • ob─Źutek izgorelosti,
  • pretirana telesna dejavnost,
  • nasilnost,
  • zloraba alkohola,
  • vedenje, ki je podobno disocialni osebnostni motnji.

Mo┼íki bodo pri sebi prej prepoznali ob─Źutke utrujenosti, razdra┼żljivosti, nespe─Źnosti ter izgubo zanimanja za delo ali ┼íport kot pa ob─Źutke ┼żalosti, lastne nevrednosti ali krivde.

Znano je, da pitje alkoholnih pija─Ź in jemanje drog prikriva depresijo.┬áKer je zloraba alkohola in drog pogostej┼ía pri mo┼íkih, moramo ve─Źkrat pomisliti na to mo┼żnost.

Mo┼íki se te┼żje sprijaznijo z ob─Źutki nemo─Źi, zato te┼żje poi┼í─Źejo strokovno pomo─Ź. Depresivne te┼żave posku┼íajo laj┼íati z alkoholom, drogami in pomirjevali ali pa jih poka┼żejo v obliki jeze, razdra┼żljivosti ali celo nasilnega vedenja. Nekateri se dobesedno vr┼żejo v delo ali pa svojo depresivnost izra┼żajo skozi tvegane oblike vedenja, kot so hitra vo┼żnja, nevarni ┼íporti in podobno.┬áPove─Źa se nevarnost samomora.

Adrenalna izgorelost

Dolgotrajna pove─Źana stresna obremenitev, naj je telesne ali du┼íevne narave, lahko pripelje do stanja, imenovanega adrenalna izgorelost, ki ga ne gre zamenjati s sindromom kroni─Źne utrujenosti in z depresijo.

Adrenalna izgorelost je pri nas precej neznana, ponekod v tujini pa je to stanje javnosti znano ┼że vrsto let. Kljub splo┼ínemu prepri─Źanju, da je izgorelost 'direktorska bolezen', niso opazili razlik v spolu, starosti, izobrazbi in socioekonomskem statusu oseb z adrenalno izgorelostjo.

Kdaj je stresnega hormona preve─Ź?

Najpomembnej┼íi stresni hormon se imenuje kortizol; ta se spro┼í─Źa iz nadledvi─Źne ┼żleze, ki┬ále┼żi, kot pove ┼że ime, nad ledvicami. Ob stresu se proizvodnja kortizola pove─Źa, tudi na ra─Źun zmanj┼íane proizvodnje mo┼íkega spolnega hormona testosterona, ki se spro┼í─Źa tudi v ┼żenskem telesu.

Pri intenzivni ali dolgotrajni kroni─Źni stresni obremenitvi nadledvi─Źna ┼żleza zaradi oksidativnega stresa in pomanjkanja gradbenih elementov (substrati) ne more ve─Ź sintetizirati dovolj kortizola. Hkrati hipotalamus, mo┼żganski center, ki uravnava izlo─Źanje kortizola iz nadledvi─Źne ┼żleze, postane neob─Źutljiv za pomanjkanje kortizola.┬á

Simptomi adrenalne izgorelosti

Veliko ljudi zamenjuje simptome izgorelosti z depresijo, vendar imata depresija in izgorelost povsem druge u─Źinke na telo. Depresija je povezana z visoko ravnjo kortizola, hormona v telesu, ki se izlo─Źa v odzivu na stres. Izgorelost pa je dejansko povezana z nizko ravnjo kortizola.

Znaki in simptomi adrenalne izgorelosti so odvisni od stopnje v razvoju bolezni in tudi od posameznikovih zna─Źilnosti. Pred adrenalnim zlomom, ko je stopnja stresnih hormonov v organizmu ┼íe pove─Źana, je pri posamezniku opaziti povi┼íano raven sladkorja v krvi, visok krvni tlak, psihi─Źno vznemirjenost, evforijo, mani─Źnost. Ob povi┼íani ravni kortizola se spremeni tudi razporeditev ma┼í─Źevja ÔÇô ta se nabira prete┼żno okoli trebuha. Pove─Źa se tudi dovzetnost za oku┼żbe, saj pove─Źana stopnja kortizola poslab┼ía imunski odziv.┬á

Ko raven kortizola pade pod spodnjo mejo, se vrednosti krvnega sladkorja zmanj┼íajo, v─Źasih celo tako zelo, da pride do motenj zavesti. Nastopijo nemir, nespe─Źnost, motnje koncentracije, pomanjkanje teka, depresivna simptomatika, zaprtje, vrtoglavica pri vstajanju in pridobivanje telesne te┼że, pri mo┼íkih pa zaradi pomanjkanja spolnih hormonov utegne priti do motenj erekcije.

Obolela oseba ima precej┼ínje te┼żave v osebnem in poklicnem ┼żivljenju. Posledice izgorevanja in izgorelosti ob─Źuti tako posameznik, ki trpi za adrenalno izgorelostjo, kot tudi osebe, ki so v stikih z njim. Oboleli namre─Ź postopoma 'usiha'. Svoje delo opravlja slab┼íe kot sicer, pogosteje je bolni┼íko odsoten. To je zlasti opazno v poklicih, ki od zaposlenega zahtevajo trud, predanost in ustvarjalnost. Pove─Źa se tudi nevarnost zasvojenosti z alkoholom, mamili ali zdravili.
 

Vir: www.diagnosticni-laboratorij.si
Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...