Hvaležnost in ranljivost: kako notranja mehkoba ustvari globoko moč

Hvaležnost pogosto razumemo kot nekaj preprostega – kot navado, kot vljudnost, kot seznam lepih stvari. Toda resnična hvaležnost je vse prej kot površinska. Je globoko notranje stanje, skoraj duhovna disciplina, ki se rodi iz stika s sabo, iz iskrenosti in predvsem iz ranljivosti. Ni bleščeča. Ni idealizirana. Ni nujno lahka. A je ena najbolj transformativnih sil, ki jih imamo.

V času, ko svet zahteva popolnost, storilnost in nenehno moč, hvaležnost povabi v naše življenje nekaj povsem drugega: mehkobo.

In prav v tej mehkobi se zgodi čudež — končno ponovno začutimo sebe in življenje.

Ranljivost in hvaležnost: z roko v roki

Hvaležnost nikoli ne nastane v odnosih, kjer se zapremo ali se pretvarjamo, da je vse v redu. Resnična hvaležnost raste iz trenutkov, ko smo pristni. Ko nekaj v nas popusti.

Jeff Foster ranljivost opisuje kot:

RANLJIVOST: KO SE TE ŽIVLJENJE DOTAKNE
Prava ranljivost običajno ni dramatična in se ne razkazuje. Pogosto je zelo tiha. Zgodi se v tistih majhnih trenutkih, ko tvoja maska zdrsne, ko se tvoje obrambe razblinijo in si dovoliš reči nekaj, kot je: ‘Oprosti,’ ali ‘Tega ne zmorem več sam,’ ali ‘Zdaj me je strah,’ ali ‘Nimam odgovorov,’ ali ‘Želim si, da bi ravnal/-a bolje.’

Takšne besede so kot majhna smrt ega. Razgalijo te. Občutiš rob, sram.
Pa vendar ustvarijo prostor, da vstopi nekaj novega.

Moč ni nikoli pomenila biti brez napak ali vse načrtovati v naprej in najti najbolj optimalno pot. Pomeni ostati blizu lastni izkušnji. Ne zapustiti tistih nežnih, prestrašenih delov sebe, ki so si vedno želeli samo ljubezen.

Ranljivost se ustvari v trenutku, ko si pustiš, da se te življenje znova dotakne.”
– Jeff Foster

Ranljivost in hvaležnost gresta z roko v roki.
Ko se odpremo, takrat lahko sprejmemo.
In šele ko sprejmemo, lahko čutimo hvaležnost.

Brené Brown: hvaležnost kot praksa poguma

Brené Brown, ena najpomembnejših raziskovalk čustvene resnice našega časa, nam pokaže, da hvaležnost ni občutek – hvaležnost je praksa.

Hvaležnost ni nekaj, kar čutimo, ko je vse dobro. Hvaležnost je nekaj, kar vadimo – in zaradi česar postane dobro.

Ko treniramo hvaležnost:

• zmanjšujemo občutek pomanjkanja,
• krepimo samozavest,
• umirjamo živčni sistem,
• povečamo odpornost,
• ustvarimo več varnosti v odnosih,
• in gradimo prostor, kjer se lažje odločamo za ranljivost.

Hvaležnost prekine “kulturo nikoli dovolj”

Brownova veliko govori o stanju duha, ki ga vsi poznamo:
nisem dovolj dober, nimam dovolj, ne zmorem dovolj, ne dajem dovolj.

Hvaležnost radikalno preusmeri notranji dialog.
Ko začneš opazovati, kaj že imaš, začneš počasi verjeti, da si tudi ti sam/-a dovolj.

Hvaležnost rodi radost

Eden najbolj znanih uvidov Brené Brown:

Radost ni izvir hvaležnosti.
Hvaležnost je izvir radosti.

Radost se ne zgodi sama od sebe.
Rodi se iz praks, ki odpirajo srce – iz ranljivosti, prisotnosti, nežnosti do sebe.
Iz tega, da si dovolimo čutiti trenutke, ki so dobri, preprosti ali globoki.

Obred hvaležnosti: “Pusti, da te življenje dotakne”

Ta preprost obred lahko izvajamo sami, kot par, kot družina ali v krogu prijateljev.

1. Ustvari trenutek tišine

Prižgi svečo ali sedi v naravi.
Dihaj počasi, da se telo umiri.

2. Izrek namere

Naglas reci: “Danes dovolim, da se me življenje dotakne.”

3. Tri vprašanja za srce

• Kaj me je danes premaknilo/se me dotaknilo?
• Kje sem bil pogumen/-a, četudi v nepopolnosti?
• Za kaj sem iskreno hvaležen/-a?

4. Zapiši tri stavke hvaležnosti

Naj bodo preprosti. Ne popolni. Resnični.

 5. Zaključi z besedami

“Hvala, ker sem tukaj. Hvala, ker čutim.”

To je hvaležnost, ki zdravi — od znotraj navzven.

 Kako vpeljati hvaležnost v vsak dan?

Hvaležnost telesu

1. Vsako jutro se dotakni srca in reci:
   “Hvala, ker delaš zame.”
2. Hvaležnost odnosom
   Enkrat dnevno nekomu povej pristno “hvala”.
3. Hvaležnost naravi
   Ob prvem koraku na prostem naredi en hvaležen vdih.
4. Hvaležnost ob težkih čustvih
   Poskusi:
   “Hvala, ker me to uči, kdo postajam. Življenje mi služi.”
5. Mikro-hvaležnost
   Med čakanjem v vrsti ali avtu izberi en razlog za “hvala”.

Te male prakse polnijo notranji rezervoar občutka varnosti in smisla.

Hvaležnost: trenutek, ko se življenje dotakne srca

Hvaležnost ni pobeg pred realnostjo.
Je način, kako smo z realnostjo nežno in pogumno prisotni.

Je povabilo, da ne potrebujemo popolnosti, da bi bili vredni.
Dovolj je, da smo tukaj.
Da čutimo.
Da si dovolimo biti ganjeni.

In prav v tem trenutku — kot pravi Jeff Foster — nas življenje znova najde.

Hvaležnost ni tehnika, ki jo odkljukamo — je način, kako hodimo skozi svet. Je pogum, da se pustimo dotakniti življenju, tudi ko ni popolno. Ko hvaležnost združimo z ranljivostjo, odkrijemo izjemno notranjo moč: sposobnost, da ostanemo mehki, pogumni in resnični. In prav to nas vrača domov k sebi.

Preberi še:

Hvaležnost je točka, kjer se začne pravi odnos

Sadhguru: hvaležnost je protistrup trpljenju