Klavdija Verlak

Nikoli dovolj dobra

piše: Klavdija Verlak
4. januar 2016    2335 ogledov

Odra┼í─Źala sem na pode┼żelju, kjer je bilo veliko dela zunaj in v hi┼íi. Ne glede na to, kako sem ga opravila, sem vedno znova poslu┼íala, ─Źesa nisem naredila prav, ─Źesa sploh nisem naredila, kaj bi lahko naredila bolje ... Kar sem res rada po─Źela, brala knjige, je bilo znak lenobe in izgube ─Źasa. Tako sem se nau─Źila, da to, kar naredim, ni nikoli dovolj dobro in da jaz nisem dovolj dobra. To prepri─Źanje sem res usvojila, z njim se sre─Źujem na vseh podro─Źjih svojega ┼żivljenja. Desetletja sem porabila, da sem okoli sebe gradila obzidje, ki bi ljudem prepre─Źilo videti pravo, nikoli dovolj dobro mene.

Moja generacija je odra┼í─Źala v obdobju, ko so nas vzgajali s karanjem in kritiziranjem, u─Źili so nas biti poni┼żni, biti tiho in se pokoriti. Danes je veliko takih, ki imajo ┼że vsega vrh glave, pa ┼íe kar vztrajajo v eni in isti situaciji. Npr. v slu┼żbi, kjer se jim dogajajo krivice druga za drugo, pa so ┼íe vedno tam, ne upajo se postaviti zase in povedati 'budali' nasproti sebe, da naj bo bolj spo┼ítljiva do njih. Vztrajajo v zvezah, kjer ne dobijo osnovnega spo┼ítovanja, da o pozornosti sploh ne govorimo. Nekako je normalno, da se ljudje do nas obna┼íajo ignorantsko, da nas ogovarjajo, da se iz┼żivljajo nad nami, normalno je, da smo tiho, da spo┼ítujemo 'avtoriteto'.

Prva avtoriteta, s katero smo se v ┼żivljenju sre─Źali, so bili star┼íi.┬á

Mama naj bi svojemu otroku dala ob─Źutek pripadnosti, ljubezni, ga negovala, skrbela zanj, mu dala ob─Źutek, da┬áima ne glede na vse vedno dom in ─Źloveka, h kateremu lahko pride. O─Źe naj bi otroku dal ob─Źutek varnosti, pravila, ob─Źutek stabilnosti, znanje o tem, kako skrbeti za dru┼żino. Mama naj bi h─Źerki pokazala, kaj pomeni biti ┼żenska, in o─Źe naj bi potrdil, da je biti ┼żenska nekaj lepega. Prav tako naj bi jo star┼íi nau─Źili, da je lepa, prijetna, pametna, sposobna. Sinu naj bi mama omogo─Źala prostor za u─Źenje, ga nau─Źila, kaj je zaupanje, mu postavila meje, o─Źe naj bi mu prenesel znanje o tem, kako uspeti, kako prenesti poraz, kako biti mo┼íki in kako se obna┼íati do ┼żensk.

Doma─Źe okolje je prvi poligon, na katerem lahko testiramo svoje sposobnosti brez strahu, da dobimo samozavest za odraslo obdobje.

─îe ni tako, bo┼í tisto, ─Źesar nisi dobil in ti je v otro┼ítvu manjkalo ali sploh ni bilo prisotno, gradil v odraslem ┼żivljenju sam. Ta del je potem te┼żaven, saj pravzaprav zanika┼í sebe in posku┼ía┼í pripadati ne─Źemu kot neka predpostavka sebe, ker tak┼íen, kot si, sploh ne upa┼í biti. ─îe si bil preve─Źkrat spregledan in kritiziran kot otrok, preprosto nima┼í potrditve, da si v redu tak┼íen, kot si. In zato si zgradi┼í osebnost, za katero misli┼í, da bi nekemu okolju ustrezala. Vsaj tako je bilo pri meni. Prek dela in kariere sem si gradila ob─Źutek varnosti, stabilnosti, pripadnosti ... popolnoma mo┼íko energijo, ki mi je manjkala v otro┼ítvu. ┬á

Pri drugih odstopanje od standarda prepoznam kot popolno vdanost v situacijo in vztrajanje v njej leta, desetletja. Pri ─Źemer dovoljujejo ljudem, da so do njih grdi in nespo┼ítljivi, saj se oni sami zase ne upajo postaviti ali pa so bili nau─Źeni, da se to ne dela in da bi ljudje menda morali vedeti, kaj se sme in kaj ne. Nekateri so se obdali s tako visokim in ┼íirokim obrambnim zidom, da ka┼żejo navzven popolnoma hladnokrvno osebo, ki je bolj popolna od popolnosti in nikoli ne poka┼że nobene razpoke, da slu─Źajno res ne bi kdo videl, kak┼íni so. Tak┼íni so navzven,┬áneizprosni in strogi do sebe pa so tudi navznoter. Ne upajo si privo┼í─Źiti, se ne znajo pocrkljati, usmerjeni so v materialni svet, v doseganje ciljev. Ljudje se take popolnosti ustra┼íijo, zato se po─Źutijo vedno bolj nesprejete in potegnejo nase ┼íe eno plast obrambnega zidu. Obrambni zid je lahko krinka popolnosti ali pa krinka stalnega nerganja, cinizma, kriti─Źnosti, neprijaznosti, rjovenja in kri─Źanja. Lahko se obdamo s svojim telesom in se redimo. Lahko smo obsedeni ┼íportniki. Lahko smo deloholiki. Lahko smo neskon─Źno prijazni in dobri, do vseh uslu┼żni, vendar le redkokomu zares poka┼żemo sebe. Ljudje so odkrili ┼że veliko kreativnih na─Źinov, kako lahko druge ohranjajo na razdalji in jim ne poka┼żejo, kdo v resnici so. Ne zato, ker so ─Źudni in oholi in idioti in vzvi┼íeni, ampak predvsem zato, ker jih je strah, da bi kdo videl tistega ─Źlove─Źka znotraj tega oklepa, prestra┼íenega majhnega nesprejetega otroka.

Po letih dela na sebi v razli─Źnih skupinah ugotavljam, da vsak od nas┬áobi─Źajno┬áigra eno in isto situacijo, eno lekcijo, iste ob─Źutke v milijon razli─Źicah. Isto igro lahko┬áigramo┬ávse ┼żivljenje, kot da bi nam univerzum dajal milijon mo┼żnosti, da le najdemo klju─Ź do re┼íitve. In ko ┼że mislimo, da smo dojeli, se vaja ponovi. Za preizkus.┬á

Pravzaprav vse svoje ┼żivljenje pre┼żivimo tako, da i┼í─Źemo sebe in svoj dom. I┼í─Źemo prostor, kjer bi se po─Źutili sprejete, varne, za┼í─Źitene, ljubljene. Vsak od nas ima svoj veliki strah, ki je glasen in stra┼íen in bobni in rohni. Ko s pogumom kon─Źno pridemo do groznega njega, ugotovimo, da je majhen, prestra┼íen, da ima veliko tehni─Źne podpore, s katero podi ljudi stran od sebe. In potem najdemo dom ... v sebi.

┬╗Dom je kraj, ki ga nekega dne moramo najti vsi. To ni samo kraj, kjer je┼í in spi┼í. Dom je poznavanje. Poznavanje svojega uma, svojega srca, svojega poguma. ─îe poznamo sami sebe, smo vedno doma, kjerkoli smo.┬ź Glinda, dobra ─Źarovnica iz ─îarovnika iz Oza

Vir: http://interaktivno.intuicija.si
Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...