Na življenje lahko pogledamo z dveh plati.
· Lahko se postavimo v vlogo: »Življenje se mi dogaja!«
V tej vlogi smo precej nemočni opazovalci življenja, ki se nam odvija. Svojo moč predamo v roke usode in zunanjega sveta, mi sami pa se znajdemo v vlogi žrtve.
· Ali pa na življenje pogledamo s stališča: »Življenje se dogaja zame.«
Na ta način se postavimo v vlogo mogočnega kreatorja življenja in svojo moč potegnemo nazaj v svoje roke.
Vsak posameznik sam izbere, na katerega od obeh načinov bo sprejemal življenje, kot žrtev usode ali kot mogočni kreator.
Seveda pa ne moremo izbrati, če ne vemo, da izbiro sploh imamo.
~
Življenje se mi dogaja
Na naših življenjskih poteh dobivamo izzive. Pri tistih lažjih opazimo, kako nas učijo. Niso tako težki, zato lahko vztrajamo in iščemo rešitve. Skozi izzive mojstrimo različne sposobnosti in osebnostno rastemo. Kot mali otroček, ki se uči hoditi.
Kadar pa se nam zgodijo težke stvari in prelomnice, ni lahko razumeti, zakaj. Pomen takšnih dogodkov se nam izmika.
Ker so izzivi pretežki in boleči, lahko zavzamemo stališče, da ne zmoremo. Umaknemo se in povlečemo vase. Ali pa neprestano sprašujemo za pomoč bližnje ljudi in na ta način predajamo svojo moč …
Zdi se nam, da je izziv pretežek in da ga nikoli ne bomo rešili. Zatečemo se v vlogo žrtve … Morda čakamo, morda se izmikamo, morda tožimo nad svojo usodo. Odlašamo pa s koraki, ki bi nas dvignili iz preizkušnje …
Življenje, v katerem se pogosto zatečemo v vlogo žrtve, ni zelo radostno. Vse prevečkrat pred seboj vidimo ovire, marsikakšno pa tudi skreiramo s svojim načinom razmišljanja.
Življenje se dogaja zame
Ko se življenje dogaja za nas, v naše življenje priteka kar nekaj radosti, obilja in sinhronosti. Seveda se nam dogajajo tudi izzivi. Zavedamo se, da nas izzivi učijo.
Enostavni izzivi postanejo del magičnosti življenja, saj jih kreator v nas navdušeno razrešuje.
Pri težjih izzivih se še vedno pojavi vprašanje: »Zakaj?« Morda njihov pomen spoznamo čez leta, ko na preizkušnjo pogledamo bolj iz oddaljenosti. Takrat že vemo, do kakšnih novih življenjskih razmer nas je ta preizkušnja pripeljala, vemo, katere spretnosti smo se z njo naučili in vemo, kakšen človek smo postali.
~
Ko živimo s stališča, da se življenje dogaja za nas, živimo kot kreatorji, ustvarjalci.
S kreatorjem v nas v vsakem trenutku ustvarjamo svoje življenje. Kot kreator vzamemo moč nazaj v svoje roke in postanemo odgovorni za svoje kreacije.
Ko smo kreatorji, postane pomembno, kako se mi sami vedemo do življenja. Kako razmišljamo? Kakšna prepričanja imamo? Kako doživljamo svoja čustva? Se znamo potegniti iz žrtve kot feniks iz pepela?
Ko smo kreatorji, so pomembna prepričanja, misli in čustva v nas, ki so osnova naših odločitev, naših akcij in našega vedenja.
Ko začnemo prepoznavati, da smo kreatorji, se prej ko slej zavemo, da bi bila ena od najboljših odločitev našega življenja, da raziščemo svoj notranji svet. Zakaj? Da v njem stransformiramo tisto, kar vodi v nepodporne in neradostne kreacije.
Kajti, zaslužimo si podporne, radostne in magične kreacije v svojem življenju.
Angelja Kjara Surca
Raziskovalka, avtorica knjig in intuitivna arhetipska svetovalka
E-mail: info@angelja.si
Posnetkom o arhetipih (tj. vzorcih vedenja ljudi) lahko prisluhnete na YT kanalu Angelja: https://www.youtube.com/@angelja859
FB profil: https://www.facebook.com/angelja.k.surca/
