Poslovne ženske imamo pogosto občutek, da moramo biti popolne in najboljše na vseh področjih svojega življenja. Na razpolago pa imamo samo 24 ur v dnevu, sedem dni v tednu in 365 dni v letu. Na vseh področjih ne moremo biti prisotne ves dan. Lahko smo samo 100-odstotno prisotne na vsakem, ko mu namenimo čas. Sliši se logično, kajneda, je pa precej težje to miselnost preslikati v realno življenje, sploh ko se zgodi, da za mizo nasproti sebe gledamo mladega pametujočega nadobudneža naravnost s fakultete.
Pred časom sem govorila s prijateljico, ki je ena najsposobnejših in najpametnejših žensk, kar jih poznam. Je ženska s kariero in družino. Njeno delo je zahtevno, stresno in odgovorno. Ima moža in tri otroke, navihane male radovedneže, ki jih obožuje. Opisala mi je svoje občutke, povezane s službo in delom, ko se je vrnila s tretje porodniške. Ko se je torej vrnila v službo, jo je v pisarni pričakala mlajša kolegica, ki je sveže diplomirala. Polna novih znanj, mali računalniški guru in hitra v tehničnem vidiku dela. Pravi, da se je prve mesece po vrnitvi počutila strašno. Občutek je imela, da je nesposobna in da jo mlada kolegica prehiteva po desni in levi. Ona sama ni mogla biti v službi in za računalnikom 15 ur in več dnevno, tudi želela ni več tega. Nekaj časa je poskušala hoditi vštric z njo, a jo je telo opozorilo, da ne bo šlo, poleg tega pa ji tudi mož in otroci preveč pomenijo, da ne bi dela svojega časa posvetila njim. Sebi se precej časa sploh ni posvečala. Bila je utrujena od mladega potenciala nasproti sebe.
Priznala je, da ji je bilo najtežje sprejeti dejstvo, da ne zmore več tako kot včasih. Kar nekaj časa je trajalo, preden je spoznala, da ima izkušnje, ki jih je nabirala skozi leta na tem delovnem mestu. Pozabila je namreč na vse ure, ki jih je preživela za računalnikom, in da je bila pred leti sama na mestu te svoje kolegice. Nadobudna mlada ženska, polna znanja in navdušenja ter časa, da je lahko ure in ure sedela za podatki in jih povezovala v smiselno celoto. Danes prav zaradi teh izkušenj lahko stvari dela hitreje in nanje gleda iz višje perspektive. Hitreje predvidi težave, hitreje najde rešitve, hitreje se lahko ciljno loti dela. Mladi potencial za pisalno mizo nasproti nje ji je končno pokazal, kakšna zakladnica znanja in izkušenj je.
Če pomislim nase, kako sem gradila svojo kariero, in na ljudi, ki so mi pri tem pomagali, se ujamem v misli, koliko ljudem sem bila jaz trn v peti s svojim načinom, neusahljivo energijo in željo po dokazovanju ... z idejami, ki seveda niso bile vedno niti premišljene niti prave, in trmo, ki ni popustila prav nikomur in v ničemer. In vendar so bile to stopnice pri izgradnji mene, dale so mi neprecenljive izkušnje in znanja, ki jih iz knjig nikakor ne moreš dobiti. Tudi napake, ki sem jih delala in jih še delam, so pomembna šolnina, ki jo plačaš za izkušnjo. Če jih seveda tako jemlješ.
Ključno pri lastnem razvoju v zrelega poslovnega človeka pa se mi zdi spoznavanje sebe kot človeka na delovnem mestu. Kako se spreminjaš kot osebnost med kariernimi podvigi, kakšen si do sodelavcev in poslovnih partnerjev. Kako ravnaš s podrejenimi in nadrejenimi. Nekateri nikoli ne 'odrastejo' in se bodo vedno počutili prikrajšane, napadene, prezrte, žrtve ali pa velepomembne in nalepljene na titule in položaje. In vendar je tako, da s položajem pride tudi odgovornost, ne samo privilegiji. Odgovoren si za rezultat in izpolnitev ciljev, da. Še pomembnejša pa se mi zdi odgovornost do ljudi, s katerimi delaš. Njim nisi mama niti oče, tudi prijatelj ne, temveč sodelavec in 'coach', pomagaš jim na njihovi poti. Si del njihove rasti – poslovne in osebne. In oni del tvoje.
Tudi mladi potenciali naravnost s fakultete. Prav ti, se mi zdi, potrebujejo zdrave okvirje in varen prostor za preizkušanje svojih sposobnosti in izgrajevanje svojih izkušenj. Hitro nam pokažejo, koliko smo zreli in gotovi vase. Starejši in bolj izkušeni ko smo, lažje jih sprejemamo. Vse ideje, ki jih servira tak nadobudnež, niso neumne in veliko jih je 'out of the box' in še kako lahko dvignejo rezultat oddelka ali podjetja. Združeni mlada energija in ideje z izkušnjami in znanjem so vedno nepremagljiva kombinacija za doseganje ciljev. Prav bi bilo, da bi se v podjetjih gojila taka kultura. Vedeti je treba, da je treba imeti v timu tako ene kot druge. Poznam več podjetij, ki so zavoljo optimizacije stroškov odpuščale starejše člane ekipe. In potem so kmalu imela veliko težav, saj mladi nadobudneži niso imeli praktičnih izkušenj, da bi lahko uspevali. Vrednost enih in drugih je izenačena, vendar samo takrat, ko delujejo skupaj. Vsak zase je imajo manj kot polovico. Takšna optimizacija stroškov običajno hitro pridela še več stroškov.
Mladi potenciali, ki nas utrujajo, so pravzaprav znanilci naše negotovosti. Kažejo nam področja, kjer se ne počutimo suvereni. Kažejo nam nova znanja, nove poglede, ki jih je glede na izkušnje težko sprejeti. Najtežje je, vsaj po mojem mnenju, sprejeti dejstvo, da so tvoja tehnična znanja zastarela, da potrebujejo osvežitev. Težko je spoznanje, da si v tem pogledu zamenljiv. Dejstvo je, da si nadomestljiv vedno in v vseh pogledih. Če nisi, ne delaš dobro in tudi podjetje nima prave politike razdelitve delovnih nalog. Nepogrešljivost, po mojem mnenju, ni sprejemljiva za podjetje. Če se v podjetju zaustavijo procesi ali delo zaradi manjka ene osebe, to ni niti zdravo niti ekonomično.
Tvoja osebnost in način dela z ljudmi pa sta nekaj, zaradi česar si nezamenljiv. Če znaš ljudi spodbuditi, jih pripraviti do tega, da dajo od sebe najboljše, če znaš povezovati nove ideje in izkušnje, imaš gibčen um in razmišljanje, potem pa si na neki način nepogrešljiv. Ta osebna nota je naša največja vrednost. Pomislite na ljudi, s katerimi ste radi delali: ali so vam ostala v spominu njihova tehnična znanja ali način, kako je ta oseba delala z vami? Naj bo pozitiven ali negativen, najprej se spomnite načina in šele potem operativnega znanja.
Spoznanje, da sem zamenljiva, je bilo zame nekaj najtežjega. In je obenem prineslo tudi veliko olajšanja. Drugi konec palice zamenljivosti je, da sem tudi svobodna. Da lahko grem, kamor hočem, delam, kar si želim. Da ni treba, da sem popolnoma zapisana enemu podjetju, saj tudi podjetje, če so odnosi v njem zdravi, nikoli ne more biti popolnoma zapisano samo meni. Mladi potencial, ki te utruja, je obenem tudi pokazatelj tvojih prednosti, tvojih izkušenj. Zahvalite se zanj, saj vam bo s svojimi idejami olajšal marsikatero uro iskanja novih idej. Na vaše izkušnje je potrebna samo beseda, da se zgradi nekaj novega, odličnega. Izkušnje štejejo. Ne samo v poslu, na vseh področjih življenja.
