Naše življenje je naša Pot. In na tej Poti se vede ali nevede pomikamo k naslednji točki, ki nas pripelje do končnega cilja, do izpolnitve našega dušnega, Božanskega načrta. Našo Pot pa zaznamujejo življenjske točke, kjer smo deležni številnih nepredvidljivih situacij, lekcij, soočanj z najrazličnejšimi osebami. Seveda si jih ustvarimo sami, pa naj bodo prijetne ali pa boleče.
Prav vsi pridemo v življenju do točke, kjer nas obišče misel po otroku, kjer se nam na obrazu izriše širok, prešeren nasmeh, kjer nas sama misel na otroka prežame z novo, Božansko energijo. Že res, da se vsak posameznik na to misel odzove drugače. Vsem nam pa je skupno dejstvo, da nas zadane ljubezen ob misli na otroka takrat, ko smo resnično pripravljeni nanj. In takrat se nam po telesu, po žilah prične pretakati popolnoma drugačna energija. Energija brezpogojne ljubezni. Marsikomu izmed vas se je ob zgoraj omenjenem stavku pojavilo vprašanje, kako vemo, da smo v tem trenutku prostora in časa prispeli do točke, ki je prava za rojstvo te misli. Preprosto vemo. Takrat naše srce zapoje v najlepši melodiji harmonije in popolnosti, poplesava v ritmu ljubezni in miline, naša duša se veseli vsakega novega vdiha in trenutka življenja, vsake situacije, ki ji pride na pot, in vzklika radost. Takrat celo naš vedno glasni koordinator življenja–um, obmolkne in se potopi v morje tišine. In tako ko vemo,se naše pravo delo šele prične. Marsikdo je mnenja, da sama misel na otroka prevetri vse naše dvome, odpihne naše strahove ali prereže vse eterične vezi, ki smo se jih navzeli in si jih nevede prisvojili. A temu na žalost ali na srečo mnogih ni tako. Prav vse zahteva svoj čas in energijo. Tudi oblikovanje misli o otroku in sama priprava na otroka.
Ko se vam torej lepega dne v vaše življenje prikrade misel o otroku, jo sprejmite, jo s svojo ljubeznijo objemite in se poigrajte z njo. Naj bo vaša misel o otroku najčistejša in najpomembnejša. Razvijajte jo v objemu vaše čiste, brezpogojne ljubezni in pozitivnosti. Razvijajte jo v območju vašega duhovnega miru. Kako se boste poigrali z mislijo o otroku je popolnoma vaša izbira. A vendar imejte v svojih mislih dejstvo, da se ljubezen rodi iz ljubezni. Ženske, predstavljajte si, kako vaša misel na otroka raste znotraj vas, kako to vašo misel napajate s čisto energijo ljubezni in topline, kako se razvija, kakšno podobo pridobiva, kako se giblje po vašem trebuščku in kako je le - ta vedno večji in večji. Predstavljajte si sebe v vlogi starša. Kakšen starš si želite biti? Zamislite si, kako svojega otroka negujete, ljubite in vzgajate, kako mu nudite varno pristanišče, kamor lahko njegova barka vedno pripluje. Vzemite si čas, nikar ne hitite. Ko se tako poigravate z mislijo o otroku bodite lahkotnega duha, svobodni kot ptica na nebu in ob enem prizemljeni kot je prizemeljeno drevo, čigar korenine se vejejo po celotni zemeljski obli. Ko ste popolnoma svobodni v svojih mislih, hkrati sporočate Vesolju, kaj si želite, kaj ste odločni, da dobite. In ko ste po drugi strani dovolj prizemljeni, omogočate, da se te vaše ideje in, misli tudi zakoreninijo in uresničijo.
Pa vendar, koliko časa smo sposobni obdržati naravnavo na višjo, pozitivno frekvenco? In koliko časa lahko držimo svoj hitro misleči um, da nam ne pobegne iz navidezne verige? Prav lahko in najverjetneje se nam bo zgodilo, da se nam prikrade v naše območje radosti katero izmed čustev nižje energije. Pa naj bo to strah, dvom, žalost, jeza ali pa zavist. To je normalno. Od nas samih pa je odvisno, koliko pomena položimo na to določeno čustvo. Ne rečem, da je treba vse popolnoma ignorirati, vendar se je med svojo igro z mislijo treba ustaviti in pogledati, zakaj je prav to čustvo vstopilo v naše radostno območje. Od kod pravzaprav izhaja? Zakaj se je pojavilo ravno sedaj? Vedite, da to niso vaše ovire, ki bi vam onemogočale, da razvijate svojo misel, svojega otroka. Gre za življenjsko lekcijo. In če se ustavite in pogledate, kam segajo korenine tega čustva, boste to »oviro« videli kot pomoč pri nadaljnjem oblikovanju vaše misli. Nikar ne polagajte prav veliko pozornosti na ovire, le dovolite si sprejeti sporočilo, ki vam ga ponuja. Verjemite mi, kasneje se vam bo prav zagotovo obrestovalo. Ne bo vam vzelo veliko časa. Ravno toliko, da boste lahko gradili svojo misel o otroku na trdnih temeljih. Zna se zgoditi, da se v vaše radostno območje oblikovanja misli prikrade strah. In naš um nam podari veliko možnosti, kaj bi lahko šlo narobe. Po glavi se nam pričnejo sprehajati strahovi in dvomi o tem, da ne bomo dobri starši, da ne bomo sposobni opraviti te naloge, da nismo vredni opravljati to nalogo.
Sprašujemo se, ali bo naš otrok zdrav, srečen, se bo znašel v svetu, ki smo ga poustvarili zanj, bo spoštovan, ga bodo ljudje cenili in tako naprej. Soočali in bojevali se bomo s strahovi in dvomi, ki so na naše življenje imeli močan vpliv. S strahovi, ki so nam jih nevede pripeli naši starši ali stari starši, znanci ali prijatelji. S strahovi in dvomi, ki so del naše preteklosti. In kot sem prej omenila, so ovire, v tem primeru strahovi ali dvomi, pomembne življenjske lekcije, da lahko naša misel, naš otrok raste v zdravem, radostnem okolju. Ti občutki nizke energije nas opozarjajo, da se premaknemo po življenjski liniji naprej brez nepotrebnega bremena ali tovora. Opozarjajo nas, da se jih znebimo in se jih enkrat za vedno osvobodimo. S tem, ko se osvobodimo lastnih strahov, žalosti, dvomov, jeze ali katerega koli drugega čustva nižje energije, omogočimo, da se naša misel, naš otrok rodi popolnoma svoboden, brez nepotrebnega tovora. Saj si vendar ne želite, da bi vaš otrok posedoval vaše strahove, mar ne?
inspiracije