Vezal, Umetnost kreacije odnosov

Svetovanje ali terapija?

28. december 2012    277 ogledov

Kdaj se odločimo in kdaj je pravi čas? Kje so ovire in zadrege pri ljudeh?

V našem okolju še vedno velja prepričanje, da je z ljudmi, ki potrebujejo terapijo, nekaj narobe in to za osebo pomeni nižjo vrednost. Zanimive so naše izbire, kadar potrebujemo pomoč pri vzdrževanju ali popravilu avtomobila, pri delovanju podjetja, pri kateri koli tehnični zadevi v hiši ali domu, pri osebni negi,  skrbi za telo, pri zdravju – takrat je nekaj najbolj samoumevnega, da poiščemo pomoč strokovnjaka. Pri odnosih, ki so najpomembnejši za naš smisel življenja, pa ta logika odpove. Ali to govori o tem, kako v resnici malo vrednotimo sebe?   

 

V odnosih z nam pomembnimi bližnjimi prihaja ves čas do zapletov. Ene rešujemo bolj uspešno in sproti, eni se ponavljajo in z njimi nekako shajamo, nekatere zaplete pa preprosto pometemo pod preprogo. To počasi in neopazno najeda kakovost naših odnosov in posledično naše dobro počutje in zdravje.

Lahko pa se v odnosih zgodijo nenadne in nepričakovane spremembe, na katere nismo bili pripravljeni, ki nam porušijo ravnotežje v odnosih (izgube, razkritje skrivnosti, prevare, bolezni...).

 

Ko se zaradi odnosov, ki so za nas pomembni, sami znajdemo v stanju, da izgubljamo moči za vsakdanje delovanje, ko v mislih premlevamo, kako bi rešili nekaj težkega in se zaradi tega ne moremo posvetiti drugim obveznostim, ko ne vidimo več poti iz zapletov, ko nas zapleti izčrpavajo, je to znak, da sami ne bomo zmogli. Imamo možnost, da vse skupaj nekam odrinemo, pozabimo, v tišini potrpimo (in to so vzorci, ki smo se jih naučili) – lahko pa ravnamo kot ravnamo pri drugih zapletih in poiščemo pomoč. 

 

Svetovanje pomeni, da poiščemo pomoč pri strokovnjaku, kadar zaznamo težave in potrebujemo pomoč od zunaj, ki nam pomaga poiskati novo ravnotežje, nove poti, nove okvirje in novo razumevanje. To naredimo, ker sami ne zmoremo ali bi od nas samostojno reševanje zahtevalo preveč časa in napora. Tako kot prepustimo izkušenim mojstrom, da opravijo nekatera opravila hitreje, bolj kvalitetno in z dolgotrajnejšim delovanjem, čeprav bi načeloma znali to tudi sami.

 

Kadar pride v odnosih do resnejših poškodb, kadar imamo opraviti z duševnimi motnjami, zaradi katerih je lahko resno ogrožena kakovost našega življenja  in je moteno funkcioniranje, potrebujemo spremembe, ki zahtevajo strokovni pristop. Ta pristop je psihoterapija, kjer terapevt lahko dela s klienti individualno, s partnerskim parom ali z družinskimi člani.

 

Vsak sam ima svoja merila, kaj je kakovost odnosov, koliko so določeni odnosi vredni (starše navadno bolj skrbi za odnos z otroki kot za partnerski odnos, čeprav smo lahko dobri straši šele, ko smo varni v partnerstvu).

Med ovirami pri iskanju pomoči je tudi prepričanje, da v partnerski odnos ali v družinske odnose ni potrebno vlagati posebnih znanj in veščin, da ti odnosi potekajo sami od sebe. Vendar živimo v času skokovitega napredka razumevanja medsebojnih odnosov in vzorce, zaradi so trpele generacije pred nami, zdaj lahko spreminjamo. 

 

Članek je pripravil dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog, družinski sistemski terapevt in klinični imago terapevt

Z ženo Leonido Mrgole vodita terapevtsko in svetovalno delo za družine in pare v Zavodu Vezal (www.vezal.si).

 

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...