Svetloba.si, spletni portal iskalcev Resnice

Test duhovnega razvoja in duhovne prakse

19. februar 2013    406 ogledov

Na naši duhovni poti se zagotovo (vsaj tu in tam) vprašamo, kako nam uspeva. Ali se v smeri duhovnosti prebujamo, ali rastemo v močno, stabilno in izpopolnjeno duhovno bitje? Indikatorjev prebujanja duhovnosti je precej in se v glavnem nahajajo na subtilnih nivojih našega življenja. Da ugotovite ali ste na pravi poti, poti prebujanja, in da ugotovite ali vas duhovna praksa podpira pri duhovni rasti.

 

12 očitnih znakov, da izvajate sebi primerno in močno duhovno prakso

Duhovna praksa se kot besedna zveza pojavlja za izvajanje najrazličnejši fizičnih in drugih aktivnosti, ki prinašajo prebujanje posameznika v duhovnosti in krepitvi duhovne rasti. Če torej med izvajanjem duhovne prakse zaznate vsaj nekaj izmed spodaj navedenih indikatorjev ste lahko prepričani, da ste na pravi poti.

 

  • Občutek miru
  • Predanost duhovni praksi
  • Občutek radost
  • Dvig in okrepitev energije
  • Prebujanje ljubezni do sebe 
  • Okrepitev zdravja
  • Strast
  • Izboljšanje možganske aktivnosti 
  • Zavedanje svojih sposobnosti in sebe
  • Prebujanje in delovanje iz območja intuicije
  • Izboljšanje fizične moči
  • Uravnovešanje izvajanja duhovne prakse in realnega življenja 

10 zanimivih znakov, da izvajate sebi primerno in močno duhovno prakso

  1. Dolžina izvajanja duhovne prakse. Čas, ki ga preživite v izvajanju duhovne prakse, dolžina, podaljševanje časa izvajanja prakse in pogostost ponavljanja kaže, da vam ta praksa služi na poti prebujanja v duhovnosti in da se v njej počutite nadvse duhovno obogateno. Če pa v izvajanju duhovne prakse ne zdržite »ustrezen« čas, spuščate izvajanje prakse ali jo povsem prekinete kaže na to, da ste se v prebujanju s pomočjo izvajanja duhovne prakse ustavili v procesu duhovne rasti. Torej ugotovite ali pri izvajanju prevladuje ego (potem vztrajajte in poskušajte blokade ega premostiti) ali pa poiščite duhovno prakso, v kateri boste uživali in vas bo krepila.
  2. Veliko manj govorite o sebi. Ko izvajate duhovno prakso se oddaljujete, odmikate od ega, njegove pomembnosti in njegovega sveta. Ko se odpovemo egu imamo več ambicij, dosegamo višje stanje veselja in globlje cilje. Duhovna praksa nam pripomore, da ne hranimo, skrbimo za razvoj ega. S tem slabimo njegov vpliv na naše življenje, postanemo boljši slušatelji in dajemo. Postanemo dovzetni za osebe in njihove potrebe po pomoči ter smo vir podpore in ljubezni.
  3. Okolica opazi spremembe pri vas, prej kot vi. Ko okolica, družba in naši bližnji opazijo spremembe pri nas prej kot mi sami, kaže na dejstvo, da nismo več osredotočeni samo nase in na zadovoljenje svojih potreb, da ne opazujemo svoje duhovne rasti preko doseganja višjega stanja zavesti. Samo smo.
  4. Postanemo vibratni. Pri srčnem izvajanju duhovne prakse spreminjamo našo osebnost in prisotnost. Ob vstopu v prostor razžarimo le tega. Izvajanje duhovne prakse nas naredi srečnejše, močnejše, bolj zaupamo vase, smo strastni in dajemo, kar se izkaže kot preprostost in mogočnost ter vibranost naše prisotnosti. 
  5. Odmaknemo pozornost od materialnega sveta. Z izvajanjem duhovne prakse postanemo distancirani od materialnega sveta, nanj nismo navezani in od njega nismo odvisni. To ne pomeni, da materialnih dobri ne posedujem ali si ne želimo izgledati dobro, urejeno in voziti dobrega avta. Pomeni pa, da nas materialne dobrine ne osrečujejo in jim ne dajemo prevelike pozornosti. 
  6. Privlači nas »naravno«. Izvajanje duhovne prakse prebuja povezanost z naravnimi tokovi življenja, preprostostjo in celotnim življenjem. Privlači nas narava osnovnih življenjskih potreb.
  7. Obseg doživljanja- zavedanje. Izvajanje prakse nam omogoča, da začnemo živeti bolj zavedno. Zavedamo se misli in njihovega pomena na nas, postanemo zunanji opazovalec svojega življenja, duhovnega razvoja in rasti.
  8. Življenje s tokom. S pomočjo izvajanja duhovne prakse se pomirimo z življenje, sprejmemo različne tokove in se jim prepustimo. Dovolimo si pluti po reki našega namena. Pomeni, da tudi v primeru, da življenje ne teče v najlepše redu, ne dovolimo, da bi nas to oviralo. Dovolimo si izkusiti dano in sprejmemo vse prihajajoče.
  9. Imamo več izkušenj razsvetljenja. S pomočjo duhovne prakse pričnemo doživljati, sprejemati in zaznavati izkušnje razsvetljenja. Opazimo vodstva, pomoč duhovnih bitij, vidimo preproste rešitve v nemogočih situacijah, doživljamo sanje, ki razodevajo vprašanja,...
  10. Avtonomnost. Ko duhovno rastemo se pričnemo zavedati, da je vse kar resnično potrebujemo pri svojem duhovne razvoje smo mi sami. Zavedamo se, da ne potrebujemo ničesar ali nikogar drugega. Še vedno nas lahko okolica ali duhovni učitelji navdihujejo, vendar ni veliko »znanja«, ki bi ga potrebovali od njih. Postanemo neodvisni in smo na poti samorealizacije.

To so indikatorji, s katerimi lahko »testirate« svojo duhovno rast in razvoj. Vsekakor pa je najpomembnejši indikator vaše življenje, počutje in zavedanje svojega obstoja. Ni vam potrebno, da zaznate pri sebi vse zgoraj naštete indikatorje, da bi se prepričali, da ste na pravi poti. Na pravi poti ste takrat, ko to čutite in doživite pri sebi. Duhovna praksa je le eno orodje v škatli tisočerih možnosti razvoja in rasti duhovnosti.

 

Vir: http://anmolmehta.com/
Kaj pa ti praviš? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...