Gospa sprašuje:
Dober večer. Zanimivo je bilo prebrati vaš članek, kaj svetovati človeku, ki ne verjame v nič. Verjamem, da današnji dan pripelje veliko ljudi do takega razmišljanja, predvsem zaradi finančnih stisk. Kaj poreči materi, ki izgubi službo? Kaj naj reče otrokoma? Kako naj opraviči svojo vest pred možem? In to je to.... pa verjame v ljubezen, v dobroto, v Boga. Pa jo vsak dan znova in znova prešinja misel...zakaj ravno njena družina? Kaj reči tej materi? Ji se vsak dan obremenjuje, kaj bodo jedli, kaj bodo oblekli, kje dobiti za šolo in kurjavo? Kaj menite o tem vi?
In čez čas....zlomi se...postane depresivna...in krog je sklenjen... pa je želela le boljši jutri....delovna...skromna....pa se ni izšlo...ker ni bila kriva sama....kriva je država...ker je dala prepoved zaposlovanja v javnem sektorju...po dveh letih je pristala na cesti....
Ja, kaj reči materi….
Dovolila si bom povedati to, kar čutim kot dobro in kar je meni v tej isti situaciji rešilo življenje.
Gospe sem poleg sporočila, ki je bilo objavljeno pripisala še nekaj vzpodbudnih besed, med drugim tudi to:
» Ko v življenju prideš do točke, ko čutiš da si storil vse, kar je bilo v tvoji moči, da resnično ne moreš več in ne veš kako in kam, takrat se življenje obrne.«
Ponovno želim poudariti, da izhajam iz sebe, iz življenjskih izkušenj, ki so me kalile in vplivale na moje razmišljanje danes.Sprememba je edina stalnica v našem življenju. Ne tako dolgo nazaj, so spremembe prihajale počasi, komaj opazno, dovolj časa je bilo, da smo se lahko privajali nanje.Še ne tako dolgo nazaj je bil tisti, ki je imel delo car. Delal je 8ur, imel je socialno varnost, živelo se je »dobro«.Mogoče smo v takratni ležernosti spregledali kakšen signal, ki lahko napovedal, da se bo življenje začelo obračati precej hitreje. Šihtov po 8 ur ni več, če imate delo, je vprašanje ali boste zanj dobili plačilo,če ga že dobite pa je vsekakor prenizko za vse izdatke, ki rastejo iz dneva v dan. Hočemo vedno več, dobimo pa vedno manj.Kaj storiti? Kje poiskati rešitve in pomoč? To so vprašanja, na katera iščemo odgovore.
Moje videnje je sledeče.Čas je za hitrejše spremembe, osebno se jih neizmerno veselim. Postajamo bolj odprti in dojemljivi za informacije, ki so nam bile do nedavna nedosegljive, zamolčane, prikrite ali so bile greh! Čas, ko smo bili podložniki mogotcem mineva. Ni nam več treba prikimavati nekomu, ki nas je zakupil in z bornim plačilom enkrat mesečno, ustvaril odvisnost od plačila s katerim ne moreš preživeti. Nič od tega nam ni potrebno početi več!Odprta so vrata za kreativnost, prodornost, svobodomiselnost, naprednost. Osebno čutim čas, ki prihaja, čas svobode.Prilagodljivost, iznajdljivost, inovativnost so vibracije, ki kreirajo našo skupno prihodnost.Sprememba je nujna in naj se začne v nas samih. V vsakem posamezniku, sprememba na bolje, v smislu pozitivnega razmišljanja in delovanja.Najlažje je iskati krivce, udrihati vsepovprek po državi, tajkunih, tistih ki imajo več…vedno je kriv nekdo drug. Kolektivna zavest je naša zavest. Bojim se, da se ljudje tega premalo zavedamo. Sprememba pa je možna le znotraj nas, vse kar lahko spremenimo smo mi in ko spremenimo sebe, spremenimo vse.Prepričana sem, da je v našem okolju toliko dobrin, da nikomur ne bi bilo potrebno biti lačen. Solidarnost je med Slovenci na najvišjem nivoju. Je pa seveda res, da se je potrebno nekje izpostaviti, nekaj spremeniti, sprejeti, da se je življenje spremenilo, se premakniti v drugo smer in življenje bo dobilo nov smisel.V lasti imamo kmetijsko zemljišče na katerem je nekaj neobdelani njiv. Do danes se še ni pojavil nihče, ki bi prosil, če lahko na naši njivi pridela hrano zase in družino.
inspiracije