Taja Albolena

1. adventni teden: kaj lahko naredite v tem tednu za svojo dušo?

30. november 2013    767 ogledov

Od Samhaina, keltskega praznika 1. novembra, pa vse do 21. decembra, ko praznujemo Yule, se duša spušča v notranjost, sama k sebi, k svojemu bistvu, k svoji notranji luči. Pozna jesen je obdobje, v katerem človek v svoji notranjosti išče luč lastnega bitja, da bi tako našel pot do sočloveka.

Sofija je tista, ki je prinesla kvalitete duše na Zemljo v zgoščeni obliki izvornih elementov zemlje, vode, zraka in ognja. Človeško telo je sestavljeno iz vseh štirih. Ti elementi niso substance, gre za dinamične kvalitete, ki so del zunanjega in notranjega sveta. Alkimisti so učili, da je vse, kar obstaja na Zemlji, unikatna kombinacija teh štirih elementov.

Vsako leto v adventnem času lahko opravimo pot vračanja duše same k sebi

Vsako leto v adventnem času lahko opravimo pot vračanja duše same k sebi, ki vodi k takšni notranji drži, da lahko navzven delujemo zrelo in odgovorno.

V adventnem času, ki ga odpira prva adventna nedelja, se v spirali spuščamo po poti naše duše nazaj k sebi. In v tej spirali je prvi element, s katerim se soočamo, element zemlje. Zemlja je tista, ki ustvari posodo, v katero se lahko zlije duh. Temeljna sposobnost zemlje je v tem, da ustvari strukturo in obliko. In to, na kar radi pozabljamo, je, da za delo z zemljo potrebujemo disciplino, prisotnost tukaj in zdaj, biti moramo zbrani in čuječi.

In ko v tem posvečenem času svoj dom pripravljamo na praznovanje, pa naj bo to naš zunanji dom ali naš notranji dom, sta za to potrebni disciplina in notranja struktura, da bi lahko zamisli, ki pridejo, tudi udejanjili v fizični realnosti. Zemlja je naša velika učiteljica, kajti spomni nas na to, da je treba hoditi korak za korakom, narediti najprej temelj, na katerem potem lahko zgradimo celo hišo.

Prva adventna nedelja nas poveže z realnostjo zemlje

To se lepo vidi v izročilu gradnje jaslic. V prvem adventnem tednu se postavi temelj, tla, podlaga, torej mineralni del jaslic. Kamenje, potke, hiške, skratka vse, kar predstavlja zemljo. Izročilo jaslic govori o štirih razvojnih stopnjah človeka, o štirih elementarnih realnostih, ki izgrajujejo naš svet in naše telo.

V tem tednu je fokus v našem razvojnem smislu posvečen fizičnemu telesu in v tem prvem tednu je naša pozornost usmerjena na mineralni svet, kamor spadajo skeletni sistem, živčni sistem, organi čutenja kot tudi rodovitna prst.

Pozornost naj bo v tem tednu na fizični aktivnosti, na motoriki telesa, na premikanju, na opazovanju. Bodite pozorni na svoj odnos do matere Zemlje, ozaveščeni v povezavi z recikliranjem odpadkov in opazujte procese očiščevanja.

Ključno: počitek, gibanje, kakovostna prehrana

Ključno v tem prvem adventnem tednu je, da telesu privoščite dovolj počitka, da ga okrepite skozi gibanje, da ga negujete in ste pozorni na to, kaj jeste in kako jeste. Pomembno je, da se obrnemo k modrosti svojega telesa in se vprašamo: Kaj je tisto, kar moje telo resnično nahrani? Česa sem lačen? Kaj potrebujem, da bi si resnično napolnil baterije?

Sama opažam, da se do telesa pogosto vedemo kot do predmeta, da ga silimo v diete in očiščevalne poste, ne da bi se sploh obrnili k tej modrosti, ki jo telo ima v sebi, z vprašanjem: »Ali bi me to resnično nahranilo? Ali bi mi to resnično služilo?«

In kaj lahko naredite v tem tednu za svojo dušo?

V prvem tednu adventa se bomo osredotočali na svojo posodo, na vozilo svoje duše. Prenos zunanjega, fizičnega sveta v našo notranjost se dogaja prek čutil ali organov čuta. Notranji čuti nas poučijo o svetu in njegovi povezanosti s telesom. Poznamo pet notranjih in sedem zunanjih čutov. Pet notranjih čutov so dotik, gibanje, čut za življenje, ravnovesje in vonj. Sedem zunanjih čutov so vid, toplota, zvok, okus, občutek za svet, čut za razmišljanje in čut za ego. Če izgubimo vid ali sluh, se le s težavo orientiramo v zunanjem svetu. Ob izgubi notranjega čuta za ravnovesje pa izgubimo pokončno držo in z njo povezano voljo do delovanja. Skozi čute prihajamo v stik z vrlinami, ki predstavljajo domeno naše duše.

Spirala je že od nekdaj krščanski simbol za pot duše k sebi. In skozi vse štiri adventne nedelje se spuščamo skozi štiri elemente zemlje, vode, zraka in ognja v duha. Sveča, ki gori na adventnem venčku, vsak teden predstavlja en element. Svečka je peti element, predstavlja pa duha, luč, ki je simbol bistva vesolja, življenja, duše …, je naša notranja luč. Zeleni del venčka iz smreke ali jelke je simbol življenja, saj tudi čez zimo zadržijo življenjske sokove.

Ko se spuščamo v notranjost in najdemo bistvo, imamo vsako leto priložnost, da okrepimo svojo notranjo svetlobo. Tako posameznik, ki doda svojo lučko na razpolago skupnosti, širi božično luč. In s tem, ko najdemo svojo notranjo luč, lahko najdemo tudi pot do sočloveka, do skupnosti. Luč božanskega lahko širimo z ustvarjanjem adventne spirale v času od prve adventne nedelje pa vse do dneva Adama in Eve 24. decembra.

Komentarji (1)

  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (velja le za tvoj prvi komentar)!
Iris
  komentiral 1 leto nazaj
Zelo razumljivo in konkretno zapisano. Hkrati tako ponotranjeno, da me je nahranilo. Hvaležna sem za izbrane besede.
Srčen pozdrav, Iris

Facebook komentarji

Nalagam...