Avgust je čas, ko narava že dozoreva in ponuja bogastvo zdravilnih rastlin, ki jih lahko naberemo za lastno uporabo v zeliščni lekarni. To je mesec, ko je zemlja še vedno bogata z energijo poletja, rastline so močne, njihove zdravilne učinkovine pa na višku.
Vsako zelišče ima svoj optimalni čas za nabiranje, ki je odvisen od življenjskega cikla rastline in koncentracije zdravilnih snovi v njej. Avgust je čas, ko so številne zdravilne rastline v polnem razcvetu ali pa že dozorijo njihovi plodovi, listi, cvetovi. V tem času lahko naberemo kakovostno drogo, ki bo dopolnila zeliščno lekarno z energijo poznega poletja.
Katera zelišča nabiramo v avgustu?
1. Dobra misel (Origanum vulgare)
Dobra misel je trajnica z majhnimi, sivkastozelenimi listi, ki so dišeči in rahlo bodičasti. Cvetovi so drobni, rožnato vijoličasti in rastejo v gostih socvetjih. Rastlina je znana po močnih antiseptičnih in antibakterijskih lastnostih ter prijetnem, pikantnem okusu.
Rastišča: Najpogosteje raste na suhih, sončnih pobočjih, travnikih in ob poteh. V Sloveniji je pogosto prisotna v gričevnatih in sredogorskih predelih, kjer uspeva na apnenčastih tleh.
Uporaba v zeliščni lekarni
Dobra misel je odlično zelišče za lajšanje prebavnih težav. Uporablja se tudi kot naravni antibiotik za blaženje okužb dihal in prebavil. Le malokdo ve, da se lahko uporablja za sistemsko krepitev imunskega sistema – podobno kot danes uporabljamo veliko bolj znani ameriški slamnik. Dobra misel je slovenska, malce bolj sramežljiva, a vsekakor močna zdravilna rastlina, po kateri posežemo v obdobjih, ko začutimo, da naš imunski sistem potrebuje podporo.
V avgustu nabiramo predvsem lističe in cvetove, ki jih uporabimo za pripravo čajev, tinktur ali kot začimbo v kulinariki.
2. Materina dušica (Thymus serpyllum)
Materina dušica je nizka, polgrmasta rastlina z majhnimi sivkastimi listi in nežnimi rožnatimi ali vijoličastimi cvetovi. Raste na sončnih, suhih travnikih, ob poteh in skalnatih pobočjih. Zaradi prijetnega vonja in močnih antiseptičnih lastnosti jo pogosto uporabljamo kot začimbo in zdravilno zelišče.
Rastišča: Materina dušica uspeva na apnenčastih tleh, pogosto v svetlih gozdovih in na travnikih, kjer je zemlja suha in prepustna. V Sloveniji jo najdemo predvsem v gričevnatih in planinskih predelih.
Uporaba v zeliščni lekarni
Materina dušica je izjemno učinkovita pri lajšanju težav dihal, kot so prehladi, bronhitis in kašelj. Iz njenih cvetov in listov pripravimo čaj ali tinkturo, ki deluje kot naravni antibiotik in pomirjevalo. Poleg tega lahko materino dušico uporabljamo kot začimbo za krepitev imunskega sistema in izboljšanje prebave.
3. Kamilica (Matricaria chamomilla)
Kamilica je eno najbolj prepoznavnih zdravilnih zelišč, s svojimi belimi cvetovi in rumenim središčem, ki dišijo po sladkem, rahlo medenem vonju. Rastlina je enoletna, visoka do 50 cm, z razvejanimi stebli.
Rastišča: Najraje raste na svetlih, sončnih mestih, pogosto na njivah, ob cestah, na travnikih in v vrtovih. Rada ima dobro odcedna tla, bogata s hranili.
Uporaba v zeliščni lekarni
Kamilica je znana po svojih pomirjevalnih in protivnetnih lastnostih. Njeni cvetovi so odličen čaj za pomirjanje želodca, lajšanje menstrualnih krčev in izboljšanje spanja. Uporablja se tudi v obliki kopeli za pomirjanje kože ali kot obkladek pri vnetjih in draženjih. V zeliščni lekarni je kamilica nepogrešljiva za umirjanje telesa in duha.
4. Ognjič (Calendula officinalis)
Ognjič je vsakoletna rastlina z živordečimi ali oranžnimi cvetovi, ki spominjajo na sonce. Stebla so nekoliko mesnata in razvejana, listi so suličasti. Ognjič je tradicionalno zdravilno zelišče z bogato zgodovino uporabe v ljudski medicini.
Rastišča: Pogosto raste na vrtovih, ob poteh in na rahlo zasajenih območjih, kjer je zemlja bogata in dobro odcedna. Priljubljen je tudi na sončnih mestih z rahlo ilovnato zemljo.
Uporaba v zeliščni lekarni
Ognjič je najbolj poznan po svojih zdravilnih učinkih na kožo. Cvetove nabiramo in jih uporabljamo za pripravo mazil, olj ali tinktur, ki pomagajo pri ranah, opeklinah, ekcemih in drugih kožnih težavah. Ima močne protivnetne, antibakterijske in regenerativne lastnosti. Poleg tega ga lahko uporabimo tudi kot dodatek v čaj za krepitev imunskega sistema.
5. Bezeg (Sambucus nigra)
Bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste do šest metrov. Njegovi cvetovi so že odcveteli, zato jih v avgustu ne nabiramo več. V tem času so na voljo zrele jagode, ki so temnovijoličaste do črne barve in bogate z zdravilnimi snovmi.
Rastišča: Bezeg uspeva ob gozdnih robovih, ob vodotokih, na obronkih travnikov in na neurejenih območjih. Najraje ima vlažna in hranilna tla.
Uporaba v zeliščni lekarni
Jagode bezga uporabimo za pripravo sirupov, marmelad, sokov in tinktur, ki krepijo imunski sistem, delujejo protivirusno in pomagajo pri lajšanju simptomov prehlada in gripe. Vsebujejo izjemno veliko C-vitamina.
Pred uporabo v katerikolih pripravih je treba jagode ZAMRZNITI, sicer so strupene.
6. Navadna melisa (Melissa officinalis)
Navadna melisa je trajna zeliščna rastlina z nežnim, limonastim vonjem. Ima srčaste, rahlo nazobčane liste in bele ali bledorožnate cvetove. Priljubljena je tako v zdravilstvu kot kulinariki.
Rastišča: Melisa uspeva na sončnih do rahlo senčnih rastiščih, na bogatih in zračnih tleh. Pogosto jo gojijo v vrtovih, lahko pa jo najdemo tudi v naravi ob potokih in na robovih gozdov.
Uporaba v zeliščni lekarni
Melisa je odlično zelišče za pomirjanje živcev, izboljšanje prebave in lajšanje napetosti. V avgustu jo lahko nabiramo, ko je v polnem razcvetu, liste pa uporabimo za pripravo pomirjevalnih čajev, tinktur ali kopeli za sprostitev. Melisino olje je cenjeno tudi za lajšanje glavobolov in nespečnosti.
7. Navadni glog (Crataegus monogyna)
Navadni glog je grm ali manjše drevo z belimi cvetovi, ki so že odcveteli, ter rdečimi plodovi, ki začnejo dozorevati v avgustu. Plodovi so drobni in sočni.
Rastišča: Glog uspeva na sončnih do polsenčnih rastiščih, na peščenih in ilovnatih tleh, ob gozdnih robovih in na travnikih.
Uporaba v zeliščni lekarni
Plodove gloga lahko nabiramo od avgusta naprej. Uporabljajo se za pripravo čajev, sirupov in tinktur, ki izboljšujejo delovanje srca, znižujejo krvni tlak in krepijo krvne žile.
8. Divje robidnice (Rubus fruticosus)
Divje robidnice so trnasti grmi, ki lahko zrastejo do dva metra visoko. Listi so temno zeleni, sestavljeni iz treh do petih lističev. Plodovi so sestavljeni iz številnih majhnih jagodic, ki so sprva zelene, nato rdeče in na koncu temnovijoličaste do črne barve.
Rastišča: Robidnice rastejo na obronkih gozdov, na sončnih robovih grmovnic in ob poteh. Najraje imajo rahlo kisla in dobro odcedna tla.
Uporaba v zeliščni lekarni
Zrele jagode so odličen vir antioksidantov in vitaminov. Uporabimo jih za pripravo marmelad, sokov in čajev, ki krepijo imunski sistem. Poleg tega imajo blag odvajalni učinek in pripomorejo k zdravju prebavil.
9. Malinovi listi (Rubus idaeus)
Malinov grm ima podobno strukturo kot robidnica, vendar so njegovi listi večji in nekoliko dlakavi. V avgustu nabiramo predvsem sveže ali posušene liste.
Rastišča: Maline rastejo na sončnih do polsenčnih mestih, na rodovitnih tleh, pogosto na travnikih, vrtovih in robovih gozdov.
Uporaba v zeliščni lekarni
Liste malin uporabljamo za pripravo čajev, ki pomagajo pri lajšanju menstrualnih krčev, izboljšujejo prebavo in delujejo pomirjevalno. So tudi priljubljeno zelišče za nosečnice zaradi blagih sproščujočih učinkov in priprave telesa na porod.
10. Sončnica (Helianthus annuus)
Sončnica je visoka enoletnica, ki lahko zraste do tri metre. Njeni veliki rumeni cvetovi, ki spominjajo na sonce, so v avgustu v polnem razcvetu, plodovi pa se začnejo razvijati.
Rastišča: Sončnice se najpogosteje gojijo v vrtovih in na poljih, potrebujejo sončne lege in rodovitna tla.
Uporaba v zeliščni lekarni
Cvetove sončnice lahko uporabimo za pripravo blagih pomirjevalnih čajev, prav tako pa so uporabna semena, ki se nabirajo jeseni in vsebujejo veliko zdravih maščob in vitaminov. V avgustu je čas za nabiranje cvetov, ki jih lahko posušimo in uporabimo v mešanicah za krepitev imunskega sistema.
11. Vrtnica (Rosa spp.)
Vrtnice so grmi ali manjša drevesa z lepimi dišečimi cvetovi različnih barv. V Sloveniji so najpogostejše navadne vrtnice, katerih cvetovi so drobni in dišeči.
Rastišča: Vrtnice uspevajo na sončnih in polsenčnih rastiščih, pogosto v vrtovih, parkih in ob robovih gozdov.
Uporaba v zeliščni lekarni
Cvetne lističe vrtnic nabiramo v avgustu, ko so popolnoma odprti in dišeči. Uporabljamo jih za pripravo čajev, tinktur, mazil in kopeli. Vrtnica ima pomirjujoče, protivnetne in blažilne učinke na kožo in sluznice. Poleg tega je bogata z vitaminom C in antioksidanti.
Kako nabirati in shranjevati zelišča?
Nabiranje zelišč zahteva nekaj pozornosti, da ohranimo njihovo zdravilno vrednost in kakovost:
- Čas nabiranja: najboljši čas za nabiranje je zgodaj zjutraj, ko rosa že izhlapi, a preden sonce postane prevroče.
Nabiramo tri dni po zadnjem dežju. - Orodje: uporabljajte čiste škarje ali nože, da rastlin ne poškodujete preveč.
- Nabiranje: nabirajte le zdrave rastline, brez znakov bolezni ali poškodb. Pazite, da ne uničite rastišča, da bo rastlina lahko ponovno zrasla – na naravnih rastiščih lahko poberemo le vsako tretjo rastlino, ki jo najdemo!
- Sušenje: zelišča sušite na zračnem, temnem in suhem mestu. Cvetove in liste obesite v šopkih ali jih položite na mrežo, korenine pa očistite in sušite ločeno. Zavrzite vse cvetove in liste, ki niso popolnoma zdravi.
- Shranjevanje: posušena zelišča hranite v steklenih ali platnenih posodah, stran od vlage in svetlobe.
Avgust je idealen čas za nabiranje številnih zdravilnih zelišč, ki bodo obogatila vašo zeliščno lekarno in vam ponudila naravno podporo za zdravje vse leto. Odpravite se v naravo, odkrijte njena darila in z njimi poskrbite za svoje zdravje z ljubeznijo in spoštovanjem.
Preberi še:
- Poznemu poletju in pozni zimi po tradicionalni kitajski medicini vladajo element zemlje, želodec in vranica
- Gojenje zelišč v domačem vrtu: naravna lekarna na dosegu roke
inspiracije