Biti sam in srečen ali osamljen in nesrečen...
Aleksandra Rehar

Biti sam in srečen ali osamljen in nesrečen...

piše: Aleksandra Rehar
28. december 2016    245 ogledov

V življenju se srečujemo mnogokrat z samoto in osamljenostjo. A med samoto in osamljenostjo je velika razlika. Človek, ki je po duši samotar, ne potrebuje veliko, kot samega sebe. Osamljen človek pa se čuti zapostavljenega, ignoriranega in morda celo izoliranega od celotne družbe.
Prazniki nas vedno spomnijo na ta bitja, ki so nekje osamljena bodisi brez staršev, ali partnerja, svojih otrok. Ampak to ne pomeni, da iščemo razlog prav tukaj za svoje nesrečno stanje.

 "Človek je srečen, če ima ob sebi dobrega sopotnika."

 Je še eden od mitov, ki obstajajo v razvitem svetu.  In zelo malo ljudi se zaveda, kakšna je ta resnica. Velikokrat se ljudje poistovetijo s citatom, ki sem ga navedla zgoraj. A resnica je ta: "Dokler sam nisi srečen znotraj sebe, te ne bo osrečil nihče."  Citat v prvem delu odstavka bo vzdržal, le če imamo zdravo jedro odnosa. Prazniki so odličen čas, ki nas spomnijo na to, kaj pomeni sreča, kako bit srečen in kako resnično pozabimo nase in na svojo lastno vrednost sebe. Cel kup TV oglasov nam prikazuje "idealno" življenje o tem kakšno bi moralo biti, nagnjeno k potrošništvu in med drugim k onesnaževanju okolja, še in še bi se našlo. V TV kampanjah nam prikazujejo popačeno sliko od realnega sveta v katerem živimo in sobivamo z drugimi bitji narave. Medtem, ko nekje na drugem koncu planeta se bije krvavi boj za preživetje, lakoto, obstoj vrst in še bi lahko naštevala. Ampak lepše je videti lepi del slike, kot ta malo "manj" a zelo realen pogled na "sceno", ki se dogaja okoli nas. Prvo pravilo, ne glejte idealnih pogojev, ker to je nekaj kar je nadrealno in kaže popolno iluzijo. Planet je vse drugo, kot popolno dekle na TV oglasu in zaljubljen srečen par v romantičnem filmu.

A  tukaj se ne gre zato, kaj je lepo in grdo, prav in narobe. Gre se zato, da smo ločeni od sebe. Svet v katerem biva disharmonija, odraža le našo voljo, misli in občutke. Ko se bo harmoniziral ves svet, takrat ne bo več lakote, osamljenosti, vojn, itn.

A zakaj smo torej še vedno ujeti v občutke osamljenosti?

Velikokrat vidim duše, ki govorijo kako sami so. Nimajo nikogar. Ne vedo kam bi šli. Pa ste res tako sami kot se vam zdi na prvi pogled? Ali ste le nesrečni znotraj sebe in v vas zeva velika praznina, ki ne zmore videti lepše plati svojega življenja? Morda celo igrate žrtev, ki vas vodi v občutke "smiliti se samemu sebi"? Kaj vas vodi v takšne občutke, ki kreirajo takšno vašo realnost, da ne zmorete biti srečni?  Kaj je to? Česa vas je strah? 

Pri svojem delu veliko ljudi vidim, ki bijejo bitko s samoto. Ampak vsi niso sami. Mnogi so celo v partnerskih odnosih, ki se počutijo zelo osamljeni - zapostavljeni ali celo ignorirani od partnerjev.

Odnosi so zaznamovali celo leto 2016. Problem naše družbe je, da se konstantno pehamo za vsemi ideali in materialnimi dobrinami. In takšni problemi družbe vodijo v osamljenost človeka.

A velikokrat pozabimo nase! Da. Prav resnično nase! In še nekaj - to ni niti najmanj egoistično. Koliko pozornosti v celotnem dnevu namenite sebi in lahko počnete kar vam srce poželi vsaj eno uro na dan? Resnično vidim ljudi, ki tavajo v svojih obveznostih in pozabijo nase. Veliko ljudi, ki rečejo "nimam denarja" ne morem si nič privoščiti?! Resno? Vi to meni, resno? Za srečo ne potrebujete ničesar, kot le sebe! Vse ostalo so izgovori in vzorci družbe, ki so se vam vsadili v vašo zavest in podzavest.

Kolikokrat na dan ste hvaležni za vse kar imate? Kolikokrat se nasmejete? Kolikokrat sami sebe pohvalite?  Kolikokrat sebe nagradite za dobro opravljeno delo, ali to prelagate na druge?

Odvisnost navezave od ljudi in stvari vas vodi v občutke osamljenosti. Dokler ne boste ozavestili vseh delov sebe, da ne potrebujete nikogar za vašo srečo, boste sami po sebi pričeli ustvarjati vašo pravljico. Ko boste sijali vi - bo posledično žarela vaša okolica. Saj veste, smeh je nalezljiv in ko nasmejete sebe, nasmejete tudi druge. Privoščite si dobro voljo v vašem vsakdanu. Dovolite si biti nagajivi, vihravi, nasmejani. Takrat zagotovo več ne boste osamljeni! Celo več, morda utegnete spoznati nove ljudi, ali pa dobite povabilo za ven itn. Ne omejujte se in ne trudite se biti osamljeni, ker v resnici nikoli niste sami!

Sreča je znotraj vas in sije v vas. Vi  se kreator in ustvarjalec vaše sreče! Ne pozabite tega.

Gradnja sočutja...

Kar sem se naučila v svojem življenju je gradnja sočutja do sebe in drugih. Ampak najprej to moramo dati sebi! Tega preprosto ne zanemarite... Gradnja sočutja je korak za korakom. Čustveno dozoreli boste takrat, ko boste sprejeli čisto vse dele sebe. In ko se boste končno počutili v svoji koži tako srečni, da vam je popolnoma vseeno kaj vam bodo rekli drugi. Takrat se ljubezen do sebe zgradi, posledično pa prihaja več sočutja do vas. Saj se ne obsojate več za napake, ne obsojate se več za lastno težo, ne krivite se za nič, temveč samo sprejemate ljubezen in date sebi največ.

Kje se sočutje do sebe konča?

Ko  zapadete v apatičnost, negativne občutke, žalost, obsojanje, nalaganje krivde nase, destruktivno razmišljanje, ki vas vodi v začaran krog. Gradnja sočutja je nujna za negovanje vas in vaših teles (mentalnih, astralnih, fizičnih). Z vseh aspektov je nujno, da ste kot neskončno bitje popolna celota. Vsak manjkajoči del vas, je kot  manjkajoči del sestavljanke, ki se ne more sestaviti v celotno sliko. Zato sestavite sliko - kakršno čutite in želite. Naj vas ne bo strah. Opogumite se in stopite na svojo pot. Sočutje boste potrebovali na vsakem koraku. Ker, ko boste zapadli nazaj v negativne občutke in apatijo, vas lahko dvigne le sočutje do sebe in hvaležnost za vse, kar se vam v danem trenutku zgodi. Ne obsojajte se in ne krivite se za napačne korake in ne delajte zaključkov. V vesolju je vse tako ko mora biti!

In tega je premalo v današnji družbi. Saj te učijo v kolektivni zavesti odmika od sebe, namesto da stopite v stik s seboj.

Biti hvaležen...

Hvaležnost je najbolj magično orodje vseh časov. Ko si hvaležen za čisto vse, se stvari same po sebi zložijo iz kaosa v svoj red. Ni pomembno komu ali čemu ste hvaležni. Hvaležni ste lahko za dober zrak, ki ga dihate, za hrano, ki jo jeste, za ljudi, ki vas obkrožajo in vas imajo radi, za materialno obilje, za zdravje itn.

Biti srečen in sam...

Ko ste srečni znotraj sebe in resnično to tudi občutite in nato ste še hvaležni, je vse skupaj magična kombinacija za vaše zdravje "neskončnega bitja".

Če mislite, da si vse to še vedno ne zaslužite, potem se resnično vprašajte ali ste tu na svetu, da živite dramo, kaos in trpljenje ali ste tukaj zato, da ste srečni, zdravi, zadovoljni? Sreča in notranje zadovoljstvo ter hvaležnost je vaša rojstna pravica! Zato ne dovolite drugim, da vam odvzamejo vašo moč. Vi ste tisti, ki kreirate srečo! Vi!

Velikokrat povem svojim strankam, da je bolje biti sam in srečen, kot v odnosu in nesrečen ali osamljen znotraj odnosa. Vse tisto kar izbirate, tudi kreirate z vašimi mislimi in občutki. Zato pazite česa si želite, kakšnih odnosov do sebe si resnično želite kreirati. Koliko se spoštujete in cenite sebe, ter si vzamete čas zase?

In ko boste osrečili sebe, takrat boste ustvari zdrav odnos do sebe. Lažje boste vstopili v odnos z drugimi. Kajti takrat boste natančno vedeli česa si ne želite ustvariti in kakšnega partnerja/-ko.

Kakšne odnose gradimo?

Ko boste želeli graditi odnos z nekom najprej si jasno definirajte kakšen odnos želite s seboj? Povabite se na zmenek in ugotovite, kaj vam ustreza? Ko boste razčlenili sebe in prišli do odgovorov, ter se ne bi oklepali na nekoga drugega, takrat ste zgradili zdrav odnos do sebe. Iskanje opore v drugih, ni nič drugega kot, da ste na majavih temeljih znotraj sebe. Ozrite se v svoj svet in si priznajte za vselej na glas, kaj je tisto, kar iščete v drugih in manjka vam? To dajte sebi! In nihče vas ne more osrečiti kot le vi!

To so le osnovna dejstva. V odnos, ki ga želimo zgraditi moramo nehati igrati vlogo žrtve in se podati v odnos z vero in zaupanjem. Gradnja odnosa se ne da primerjati s preteklimi razmerji in obsojati druge, da so vsi takšni in takšni...To so etikete (energetske etikete, ki lahko zaznamujejo osebo), ki jih lepite drugim. Pa si resnično želite dobiti ta bumerang nazaj? Ne. Torej, kreirajte odnos, ki ga želite do sebe!  Nehajte obsojati vsepovprek. Vsak nov odnos, je nova priložnost in je nova gradnja.

Če želite živeti v stabilnih odnosih je dopuščanje in zaupanje temelj vseh odnosov. Dopustiti izbiro in svobodo. Posesivni odnosi niso nič drugega, kot nezaupanje in pomanjkanje vere v sebe.

Dovolite biti drugim takšni kot so. Ne trudite se jih spreminjati za voljo svojega "prav" in ne dvigujte se nad njih s svojo močjo z dokazovanjem vašega ega. Ne želite si biti ranjeni in prizadeti, ker ste vztrajali v svojem egu. Zapomnite si, v Vesolju smo vsi enaki in smo ljudje. Ni boljšega ali slabšega, ni idealnega in ko se naučite sprejeti to dejstvo resnice, je vse lažje. Če ne dovolite biti drugim kar so, ste se tukaj ustavili in prenehali živeti sebe, ker niste sebi dopustili živeti vse tisto, kar v resnici ste. Ste iskreni do sebe? Še enkrat se vprašajte kaj je tisto znotraj mene, kar ne dovoli živeti svobodno izbiro, voljo (navedite kar vam je blizu/lahkotno)?

In zapomnite si, da nosite odgovornost v vsakem odnosu. V prvi vrsti ste vi tisti ustvarjalec, ki boste morali sprejeti odgovornost za vaša dejanja in se bili pripravljeni soočiti s posledicami. Ko boste priznali sebi resnico, takrat boste zavestni ustvarjalec srečnih harmoničnih odnosov.

Torej zagotovo drži, da je bolje biti sam in srečen, kot osamljen in nesrečen.

 
Nalagam...
PRIJAVI  

Komentarji

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji