Svetloba.si, spletni portal iskalcev Resnice

Brené Brown o krivdi: naj te vzame hudič!

piše: Brené Brown
12. oktober 2017    2146 ogledov

Najverjetneje vsaj tu in tam koga obtožite … Večina nas to počne. Ampak zakaj? Ali bi morali to opustiti? Svetovno znana raziskovalna profesorica socialnih študij, avtorica številnih knjižnih uspešnic, Brené Brown, vam iz lastnih izkušenj in na podlagi dolgoletne raziskave razkriva, zakaj krivimo druge, kako to sabotira naša razmerja in zakaj je nujno, da presežemo to toksično (zavestno/nezavedno) obnašanje.

Koliko vas krivi druge?

Koliko izmed vas želi takoj vedeti, čigava krivda je, ko se nekaj zgodi?

Hejla, moje ime je Brené in obtožujem ter prelagam krivdo na druge. Naj vam povem tipičen primer iz svojega vsakdana, kratko zgodbo izpred nekaj let, ko sem prvič ugotovila, v kako ogromnem obsegu krivim druge. Sem v svoji hiši, oblečena v bele hlače in rožnat pulover, in pijem veliko skodelico kave. Skodelica mi pade na tla in se raztrešči na milijone koščkov, kava se polije po meni. In prva stvar, na katero pomislim milisekundo po tem, ko razlijem kavo, so besede: Preklet bodi, Steve. Naj te vzame hudič!
Steve je moj mož. No, naj vam povem, kako to deluje pri meni. Steve igra vaterpolo s prijatelji in dan pred tem je šel igrat vaterpolo. Preden je odšel, sem mu rekla, naj bo doma pred deseto, saj ve, da ne morem zaspati brez njega – in naslednje jutro moram zgodaj vstati. Steve ni prišel domov ob desetih, ampak ob pol enajstih, zaradi česar sem zaspala veliko kasneje in spala veliko manj. Zato sem danes prišla prej domov po svojo drugo kavo, in to sem razlila. Torej moj miselni sklep je bil: Vse to je Stevova krivda.
Nato me Steve pokliče in vpraša, kako sem. Moj odgovor: "Kako sem? Kaj se dogaja? No, ti povem natančno, kaj se dogaja. Polila sem kavo in zdaj čistim ...'' Tu-tu-tu (odloži mi, saj ve, koliko je ura).

Čigava krivda je?

Koliko vas takrat, ko se zgodi nekaj slabega, želi najprej vedeti, čigava krivda je? In raje bi videla, da je moja krivda kot nikogaršnja.

Zakaj? Ker mi to da občutek nadzora – potem obvladujem situacijo.

Tole vemo iz raziskav: Krivda je le sprostitev bolečine in neudobja in je obratno sorazmerna z odgovornostjo.

Odgovornost je ranljiv proces!

Pomeni, da te pokličem in ti rečem: "Hej, bila sem zelo prizadeta zaradi tega in tega …" In se nato s teboj odkrito pogovorim. Odkrito pogovorim, namesto da te okrivim.

Obtoževanje je le način, kako sprostimo jezo. Ljudje, ki veliko obtožujejo druge, pogosto odločno in vztrajno prelagajo odgovornost na druge, vso svojo energijo vložijo v 15-minutno besnjenje in ugotavljanje, čigava krivda je.

Obtoževanje je v odnosih zelo korozivno, odnos razžre kot kislina železo!

Hkrati je eden izmed razlogov, zakaj nismo empatični. Saj ko se nekaj zgodi in slišimo zgodbo, v resnici ne poslušamo, ampak (tako kot jaz v zgornjem primeru) hitro iščemo glavnega krivca za nastalo situacijo. 

Vir: https://www.youtube.com/watch?v=RZWf2_2L2v8
Deli svoje izkušnje! 2
  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (za tvoj 1. komentar)!
Toma rožman
  komentiral 2 leto nazaj
Hvala
Anka
  komentiral 2 leto nazaj
Hvala.Velikokrat krivimo druge po krivici.Potrudila se bom da tega ne bom vec pocela.
Nalagam...