Velikokrat slišim, da se kdo počuti kot "črna ovca" v družini ali v družbi. In absolutno, tudi jaz se kdaj :D ampak ko je v moje polje prišla razlaga, ki jo opišem v nadaljevanju - je vse začelo dobivati smisel in višji namen. Ta informacija mi resonira po celem mojem bitju in jo zato jemljem kot resnico. Ker se vsakič znova učim razbrati resnico iz čutenja, iz telesa, iz notranjega vodstva.
Razlaga zgodbe o črni ovci: Rodili smo se v družino, izbrali smo se utelesiti v družino, kjer je vsak izmed nas svoje barve. Primer: oče je rdeče barve, mama modre, sestra/brat vijolične, jaz zelene in tako dalje. Torej vsak živi in gleda na življenje skozi svojo barvo. Kar se pogosto zgodi je, da želimo prevzeti barve drugega zato, da bomo "spadali" v to družino ali družbo, da se bomo počutili povezane, ljubljene itd. Želimo se torej barvati v barve nekoga drugega. Kar pa niti slučajno ni namen.
V resnici smo si izbrali ravno to družino, da lahko še globlje začutimo svojo lastno barvo. Sebe. Svojo resnico.
In da se hkrati učimo spoštovati, dovoljevati, sprejeti in celo oboževati tudi druge resnice, poglede, čutenja. Drugo barvo iste mavrice. Ki širi naša lastna obzorja.
Učimo se včasih spustiti pričakovanja, da nas bodo družinski člani razumeli.
Učimo, da ostajajo duše, ljudje, ki so enakih barv kot jaz in kako lepo se je povezovati z njimi, ker si delijo podobne in včasih popolnoma enake poglede.
Učimo se, da smo si izbrali sobivati na Zemlji z zelo raznolikimi dušami. Se z njimi dopolnjevati, odklepati, spoznavati in doživljati nove dimenzije ljubezni.
Iz vsega zapisanega sledi, da se vsak izmed nas lahko počuti kot črna ovca :D zabavno, kajne?
Želim nam, da vsak začuti, sprejme in utelesi Sebe, svojo barvo. Da spusti vse ostalo in v tej notranji ter zunanji mavrici prepozna tisočere zaklade.
Objem,
Špela
inspiracije