Taja Albolena

Duša potrebuje intimnost, a ta se začne s teboj!

17. september 2016    6294 ogledov

Thomas Moore, avtor knjige Nega duše, pravi: “Intimnost se začne s teboj. Nič ti ne pomaga, če intimnost iščeš zunaj sebe, pri prijateljih, ljubimcih, družini, če izhajaš iz odtujenosti in ločenosti od sebe.”

Intimnost v svoji osnovi je občutek globoke povezanosti z drugo osebo, ko dopustiš, da te druga oseba vidi, ko sebe deliš z drugo osebo. Tovrstna bližina poboža tvojo dušo. Biti ugledan/-a in prepoznan/-a v globini tvoje biti je hrepenenje tvoje duše.

Velika večina ljudi si želi intimnosti, vendar se jim ta vedno znova izmika. Zakaj?

Zakaj bi sabotiral/-a nekaj, po čemer globoko hrepeniš?

Brez dvoma te nič ne osreči bolj kot živost in ekstaza intimnosti. Hkrati pa je ni strašljivejše stvari, kot je globoka povezanost. Ko si globoko povezan/-a, si ranljiv/-a, razgaljen/-a si in to, česar te je strah, je, da se bodo razkrile stvari v tvojih globinah, ki jih hočeš skriti pred drugimi. Dejstvo je, da dokler nisi intimna in povezana s seboj, ne moreš izkusiti te dušne bližine, globoke povezanosti z drugimi.

Strah pred intimnostjo je strah pred izgubo

Pogosto smo takrat, ko smo čutili/-e globoko povezanost z nekom, to osebo izgubile. Živo se spomnim, kako krivo sem se počutila, ko je umrl moj dedek. Bili smo na morju, ko je prišlo sporočilo, da je umrl. Leta sem verjela, da bi bilo vse drugače, da me ne bi zapustil, če bi jaz nekaj naredila drugače. Pa nisem vedela, kaj. Otroci nimajo izkušenj in razumevanja, kot ga imajo odrasli. Pogosto nase prevzamejo stvari, ki jih ne morejo spremeniti.

Drug tak primer je kreganje staršev, ko je otrok prepričan, da se starša kregata zaradi njega, in poskuša narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi se situacija spremenila. Tako postanemo pridne punčke in pridni fantki, ki se za povezanost z nekom odrečemo delu sebe, izgubimo del sebe, ga skrijemo sami pred seboj. Ko smo bili povezani s svojimi starši ali skrbniki in smo čutili zavrnitev, izdajo, jezo, sojenje, kritiko ali zapuščenost, smo ob tem izgubili nekaj, kar je bilo zelo dragoceno.

In če je bila druga oseba tiranska, če je nadzirala, zatirala in dušila tvojo edinstvenost, si se zavoljo povezave odrekla delu sebe, da bi dobila odobravanje, potrditev.

V svoji notranjosti veš, da so vsi trije načini povzročili izgubo, zato te je strah intimnosti.

Da bi pozdravil/-a svoj strah pred intimnostjo, se je treba spustiti v lastne globine

Kot otrok si se naučil/-a, skozi zgled svojih staršev, kako ravnati s seboj. Ponotranjil/-a si to, kako so se starši obnašali do tebe, in tako še danes zapuščaš sebe, zavračaš sebe, zlorabljaš sebe, izdajaš sebe in se ločuješ od sebe, če nisi imela zdravega, ljubečega zgleda, kako upravljati svoja čustva, ko te avtoritete v tvojem življenju zavrnejo ali zatrejo. Vendar ni nikoli prepozno, da se to naučiš.

Kot odrasla oseba se lahko postaviš zase, poskrbiš zase in postaviš meje zatiranju. Lahko okrepiš sebe in lahko zavestno izbereš, da odideš iz odnosa, v katerem izgubljaš sebe. Vendar je za to, da bi to lahko dala v prakso, treba prepoznati, da imaš v sebi sposobnost, da lahko prebrodiš izgubo ljubljene osebe, ne da ob tem izgubiš sebe.

 Strah pred intimnostjo vznika iz naših otroških ranjenosti. In kot odrasli se, če nismo pozdravili tega dela v sebi, še vedno odzivamo iz teh istih mehanizmov.

Prvi korak je, da prevzameš odgovornost za svoje življenje

Prvi korak je brez dvoma povezan s tem, da prevzameš polno odgovornost za svoje življenje in da nehaš svojo moč dajati v roke ljudem okoli sebe v upanju, da te bodo rešili, da bodo poskrbeli zate na način, ki ga pričakuješ od njih.

Pogosto nadzorujemo ljudi v odnosih skozi kritiziranje, pritoževanje, jezne izbruhe, perfekcionizem ali dramo. Skozi svoje obrambne mehanizme jih poskušamo pripraviti do tega, da bi nam namenili ljubezen. Tukaj je treba biti zelo iskren/-a s seboj .

Si voljen/-na prevzeti 100-odstotno odgovornost za to, kar čutiš?

Če je odgovor da, potem si pripravljen/-a, da stopiš v proces spoznavanja svojega notranjega otroka. Če je odgovor ne, potem je modro, da raziščeš, kaj te drži nazaj, da nisi pripravljen/-a prevzeti odgovornosti zase in za svoje življenje.

Drug korak narediš, ko se odpreš ljubezni

Drugi korak je, da se odpreš ljubezni in si se voljen/-na učiti, kako ljubiti sebe. Tvoj ranjeni jaz verjame, da boš ostal/-a sam/-a, osamljen/-a, če opustiš nadzor nad tem, da dobiš od drugih to, kar potrebuješ. Dokler nisi voljen/-na, da se odpreš ljubezni, ne moreš prepoznati, da to, da si dovolj močan/-na, da brezpogojno ljubiš, pomeni, da si dovolj močan/-na, da izgubiš ljubezen in preživiš.

Tretji korak te vabi, da se sprejmeš

Tretji korak je objemanje sebe, vseh aspektov sebe, tako ranjenih delov kot izvornih delov sebe. Pomembno je, da sprejmeš sebe z ljubeznijo. To povezovanje postane način življenja. Dnevna praksa je povezovanje s svojo notranjostjo in objemanje sebe, v vseh odtenkih, vseh notah, vseh okusih.

Kako razviješ ta ljubeči odrasli del v sebi, ki ve, brez kančka dvoma, da si sposoben/-na preživeti izgubo, zavrnitev, zapuščenost, zavrnjenost, ločenost?

Skozi vzpostavljanje novega odnosa v svoji notranjosti s tem, da poskrbiš za svoj ranjeni del, ga prepoznaš, ga priznaš, mu nameniš ljubečo pozornost in ga sprejmeš. 

Pomembno je, da se naučiš ljubiti sebe, vse dele sebe. Vsak trenutek imaš na voljo izbiro, ali ljubiš sebe ali pa se izogibaš sebi. Ko izbereš namero, da vzljubiš sebe, to odpre tvoje srce. Vsem zatiranim, ranjenim delom v tebi da vedeti, da si jih voljen/-na sprejeti, zato pridejo na površje, se pokažejo skozi dnevne situacije.

Iskrenost do sebe je edina pot skozi vihar zatiranih in ranjenih delov, ki vrejo na površje

Zato je ključnega pomena, da imaš na voljo orodje, kako se z njimi srečaš, jih objameš, saj se jih pogosto ustrašimo in se jim poskušamo izogniti. Želimo zaščititi sebe pred bolečino, pred strahom, in s tem ko ščitimo sebe, se izognemo prevzemanju odgovornosti za svoje občutke. Dejstvo je, da katerokoli aktivnost, substanco, odnos lahko uporabiš kot ščit pred bolečino.

Zato je iskrenost tako ključnega pomena, kajti povedati si moraš resnico: ali meditacijo, branje knjig, poslušanje predavanj uporabljaš kot zaščito pred svojo bolečino, da se izogneš prevzemanju odgovornosti za svoje občutke, ali je meditacija način za povezovanje s tvojo dušo.

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...