Nastja Spasojević

Kako si pomagati in zaščititi svojo energijo, ko smo izredno občutljivi?

28. junij 2018    4139 ogledov

Veliko vas je v zadnjem tednu vprašalo, kako si pomagati v tem intenzivnem obdobju, ko čutite povečano občutljivost. Odkrito povedano, ne vem točno, kaj ti bo pomagalo, saj smo vsi tako zelo različni in vsakemu zavibrirajo druge stvari. S teboj lahko delim le nekaj svojih opornih bilk, ki so mi v zadnjem burnejšem obdobju v veliko pomoč in mi pomagajo V ter PO tistih najbolj intimnih trenutkih popolne golote, občutkih nemoči, izgubljenosti, ranljivosti.

Mogoče ti je lahko v uteho, da kadarkoli gremo skozi proces velike notranje preobrazbe, je naravno, da smo precej bolj občutljivi. Sploh če se to dogaja v obdobju velikih planetarnih premikov in sprememb, kot se dogaja trenutno glede na retrogradno gibanje več planetov, glede na mrke in druge energijske spremembe.

Že majhna stvar ali dogodek nas lahko iztiri, težko delujemo v stresnih okoljih, da sploh ne govorim o tem, kako na nas lahko vplivajo večja gruča ljudi ali nakupovalni centri ali stresno domače okolje …

Nisi edin/-a, ki se mu to dogaja. Ogromno nas je. Tudi meni. Tukaj sem s teboj. In hvala, ker si ti z menoj. Tudi meni je to, da nisem sama, v veliko tolažbo.

Občutljivost je predpogoj za rast?

Občutljivost in ranljivost sta sami po sebi le občutka. Ja, sta neprijetna, sta bljak. Tako težko ju je nositi, neznosna sta. Kar solze se mi nabirajo, ko to pišem. Ko ju čutim. Ampak sta le občutka, dve neprijetni stanji. Tukaj sta. Če si ju dovolim začutiti in ju pogledam brez obsojanja in težnje, da se ju čim prej znebim, ugotovim, da sta le občutka. Ki sta tukaj. Ki se želita izraziti. Enako kot ljubezen, sreča, radost. Enako kot strah, nemoč, jeza, bes.  

To nisem jaz. Ne določata me. Občutljivost je le del moje izkušnje. Del tega, kar se želi izraziti, kar daje pogoje, da se bo nekaj izrazilo, sprostilo. Morda nekatera nepredelana in potlačena čustva iz prejšnjega tedna, otroštva, prejšnjega življenja ali mogoče niti mojega ne … Mogoče je to transgeneracijska bolečina, mogoče je od babice, prababice, prapraprapraprababice, dedka?

Ampak občutljivost, ranljivost – to neprijetno stanje je predpogoj, da se to lahko izrazi. V resnici blagoslov. Zakaj? Zato, ker če nisem dovolj občutljiva, tega ne zaznam. Delujem naprej, kot da ničesar ni, saj tega ne čutim.

Občutljivost je le stanje pripravljenosti, da začutim to, kar brbota. Da si dovolim začutiti in čutiti. Spustiti nadzor in dopustiti, da se izrazi to, kar se želi izraziti. Spustiti zidove. Postati ranljivost in občutljivost. Pozabiti na zaščito, varnost, usmeritev. In to je daleč od prijetnega.

Kakšna pa je tvoja izkušnja? Prosim, ne verjemi mi na besedo. Razišči. Vprašaj se: Kaj je to? Kdo sem? Kaj se dogaja? Začuti. Mogoče je to zate nekaj popolnoma drugega … Sporoči mi spodaj v komentarjih, če tako čutiš.

Kako si pomagati, ko čutiš povečano občutljivost?

To je vprašanje, ki se v težkih trenutkih zdi, da je vredno več kot življenje. Žal nimam formule, kako to rešiti. Mislim, da ni rešitve in da ne gre za to, da se tega rešimo … Da se rešimo občutljivosti in neprijetnosti ob njej. Saj nam toliko lahko da.

1.  Meni najbolj pomaga dejstvo, da je občutljivost ranljiv teren

Lahko nam pomaga že samo dejstvo, da je občutljivost ranljiva. To je ranljiv teren, po katerem se gibljemo, in naravni so vsi ti občutki, ki jih čutimo. Naravno je, da to čutimo.

Po mojih spoznanjih: če želimo čutiti, če želimo biti občutljivi in ranljivi, se moramo soočiti, da s tem v paketu pride določena mera neprijetnosti, ki ne bo nikoli popolnoma izginila. Mogoče bo olajšana, a vseeno jo bomo čutili.

To je energija v našem telesu, ki se želi izraziti, nekaj, kar želi na plano in kar želi biti slišano, videno, sprejeto. Nekaj, kar se želi preobraziti, in seveda bomo to čutili. Saj nismo mrtvi … Samo mrtvi ne čutijo. Vsaka stvar ima svojo ceno in tukaj je cena neprijetnost.

2. Vedno se lahko umaknem, vedno lahko rečem NE

V času izredne občutljivosti je ključnega pomena, da znamo reči NE ljudem in situacijam, ki bi nas dodatno izčrpale, in se naučimo biti ob tem sproščeni. Ko smo polni energije, lahko žongliramo z vsem in vsakomer, tudi s situacijami in ljudmi, ki nas izčrpavajo. Ampak v času velike občutljivosti to ne gre. Ta čas me najbolj od vseh uči, kako poskrbeti zase.

Ni se treba počutiti slabo, ker boš rekel/-la NE. To je SVETI NE. Tvoj NE. Moj NE. In ne pomeni, da imaš kogarkoli manj rad/-a, če rečeš ne.

Vedi, da se vedno lahko umakneš. Kjerkoli. Tudi če sem na letalu, lahko grem na stranišče. Če sem na koncertu, lahko grem na stranišče. Če sem v mestu, lahko zavijem v park in ob kakšnem drevesu poiščem miren kotiček. Vedno se lahko umaknem in si vzamem nekaj trenutkov zase.

3. Začutim in se razširim

Eno izmed mojih ljubših orodij, ki ga aktivno uporabljam zadnje dni, je ZAČUTI & RAZŠIRI (poimenuj ga, kakorkoli želiš, jaz si ga tako najbolje zapomnim). Uporabljam ga vsakič, ko začutim preobremenjenost. Ko bi recimo, če bi bila računalnik, začelo utripati opozorilo PREOBREMENJENOST, PREOBREMENJENOST. :)

Kaj naredim?

Ko se mi začne 'dogajati', se ne osredotočim na težavo ali na to, da bi jo rešila. Pustim jo (ne ravno navdušena nad tem), da je. Da žge. Globoko vdihnem in podaljšujem izdih. Poskusim začutiti telo in se vrniti vanj. Lahko se primem za dlani ali stopala in jih nežno stisnem, da si pomagam. Tako ponavljam, dokler ne začutim telesa. Celotnega telesa. Tudi dlani in stopala, prsi, trup, okončine, glavo … Ko mi to uspe, počasi razširim pozornost na en element v bližini. Se razgledam po okolici in čutim telo. Izberem predmet in razširim pozornost nanj. Ga začutim kot sebe. Nato širim pozornost naprej. Na še en predmet. Nato na celotno sobo. Na hišo. Na posest. Na kraj. Na Zemljo. Na vesolje. Opazujem svoje dihanje. Čutim povezanost z vsem. Vse, kar čutim, je v redu, dobrodošlo. Celotna paleta občutkov. Diham. Čutim. Opazujem.

Vzamem si toliko časa, kot ga potrebujem. Včasih to traja. Dovoljeno mi je.

Vse, kar se mi dogaja, je normalno.

To me osredišči. Postavi v center.

4. Posvetim se svoji srčni čakri

Pravijo, da ko smo izjemno občutljivi, srčna čakra hitro izgubi svoj center. Bi se strinjala, skoraj vedno me tišči v njej …

Krepim jo tako, da:

  • nežno masiram področje priželjca (timusa),
  • tapkam po predelu priželjca,
  • nanjo položim tibetansko skledo in dovolim, da jo poboža in uravnovesi zvočna vibracija,
  • nanjo položim roževec ali kristal zelene barve,
  • si pomagam z eteričnimi olji vrtnice, nerolija, sivke, melise, evkaliptusa …

Osebno kombiniram vse zgoraj našteto, uporabim to, kar začutim ali je pri roki v dani situaciji. 

5. Se ozemljim!

Zemlja ima izjemen učinek na človeško telo in duha – nežno ju uravnoveša in jima dovaja življenjsko energijo. Zame je čudežna. Samo da se uležem na tla ali potopim pod morsko gladino, včasih naredi takšno razliko, da težko verjamem. Zemlja – zame najboljši terapevt!

Življenje v stresnem okolju ali živahnem mestu lahko v obdobju izjemne občutljivosti dodatno ožema našo energijo. Za vse, ki smo izjemno občutljivi, bi morala biti ozemljitev osnovna praksa, saj nam omogoča, da se povežemo z zemljo, začutimo osrediščenost in ravnovesje ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas. Če namreč nismo ozemljeni, smo kot list, ki ga odnaša sem in tja.

Zato izkoristi, kar ponuja narava, in pojdi v gozd ali na obalo, na sprehod po bližnjem travniku, objemi drevo, mogoče se za konec tedna odpravi v gore ob kakšno jezero … In obvezno se sezuj ter vsaj eno uro na dan preživi v stiku z zemljo. Naj steče energija vate.

Tudi meditacija in vizualizacija lahko dodatno ozemljita. Kako? Usedi se na tla, idealno bi bilo naravnost na zemljo, ali pa uporabi podlogo, ki prevaja – ne klasične podloge za jogo, ki te odreže od zdravilne energije zemlje. Nato se osredotoči na svojo korensko čakro in si predstavljaj, kako poženeš korenine globoko v Zemljo. Povežeš se z njeno energijo, se napojiš. Uživaj v napajanju in se na koncu zahvali materi Zemlji za to čudovito infuzijo. – Denaaz

Če pa si zelo omejen/-a z gibanjem v naravi in ti ozemljitev v naravi predstavlja velik problem, ne skrbi, obstajajo rešitve tudi za ozemljitev v prostorih. Več si preberi tukaj. >>

6.  Pomagam si z mantro ali mrmranjem primarnih tonov

Že starodavne civilizacije so vedele, da je zvok izjemno zdravilen.

Ko naenkrat začutiš, da te preplavi prevelika količina energije, si zrecitiraj svojo najljubšo mantro ali zamrmraj kakšen primaren ton – to bo preusmerilo tvojo energijo in fokus iz zunanjosti v notranjost. – Denaaz

Res je, premakne fokus! Moja izbira je velikokrat mrmranje. Ali pa zvok AUM!

Mogoče za začetek poskusi z najbolj primarnimi zvoki aaaa, uuuu, mmm … Izbereš lahko vse tri in jih združiš v AUM ali pa mrmraš enega po enega. Lahko se na primer odločiš tudi samo za enega, npr. mmmm, in ga mrmraš. Poskusi ugotoviti, kateri ti v danem trenutku najbolj ustreza, in ga uporabi.

To so moje bilke

Upam, da bodo tudi tebi pomagale v tem transformativnem obdobju. Vzemi si toliko časa, kot ga potrebuješ. Imaš ga. Dovoljeno ti je, da si vzameš čas zase. Dovoljeno ti je, da čutiš, kar čutiš. Vse, kar se ti dogaja, je normalno. In nisi sam/-a, veliko nas je.

In še za na konec … Čeprav občutljivost danes ni ravno visoko na lestvici osebnih lastnosti, se mi zdi, da bi si zaslužila uvrstitev med najvišje. Ali veš, koliko poguma je potrebno, da si dovoliš biti občutljiv?  Verjetno ja, če bereš ta članek. Kot sem prejšnji teden rekla svoji dobri prijateljici in zaupnici, povem tudi tebi. Mater, moraš imeti velika JAJCA! Čestitaj si za to. Jaz ti.

Morda je naše poslanstvo to, da smo prvi v svoji dedni liniji, ki si dovolimo biti dovolj občutljivi in ranljivi, da začutimo to, česar dolgo nihče ni želel čutiti. Si predstavljaš, kako transformativno je lahko to?

Komentarji (7)

  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (velja le za tvoj prvi komentar)!
Ana
  komentiral 2 mesec nazaj
Sem ena tistih, za katero vsekakor velja, da sem preobčutljiva, da čustvena stanja nihajo, in da se včasih vrtim v krogu, iščoč opore, objema, ki ga ni. Dejstvo, da sem v tej občutljivosti sama, in moj veliki dar po samoohranitvi in veselju do življenja, mi je dalo orodja, da ta čustvena stanja presežem in obrnem sebi v prid.

Najprej sem iskala dogodke in fizična stanja, v katerih me ta preobčutljiost napade. Vsekakor sem iz mojega jedilnika črtala alkohol. Ne da bi bila kdaj alkoholik, ampak podedovala sem alkoholično obnašanje, ki je prizadel otroka v meni.

Druga stvar, ugotovila sem, da moram otroka v meni potolažiti. Rodil se je nezaželjen in z velikim občutkom krivde. V tem samoopazovanju sem ga zagledala, kako še vedno joka, nekje skrit pod mizo, ker nima tiste pozornosti, kot bi si želel. In ta otrok je usmerjal moje delovanje vse življenje, ko je iskal objeme, in bil zadovoljen z drobtinicami, ne glede na to, da je bila mogoče potica čisto blizu.

Tretja stvar pa je, zavedanje, da je občutljivost tisto, kar me dela živo, zato sem hvlaležna, da sem občutljiva. Kadar gre v negativno smer, se opazujem in znam počakati, da mine.

Sprejemanje vsega, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti mi življenje oblikuje v pravo pustolovščino:)

Eto, malo sem podelila...hvala za napisano...vedno ko berem, najdem nekaj zase...
JERNEJA
  komentiral 2 mesec nazaj
hvala za pomoc da bom lazje sla cez vse to. res je kar ste napisali hudicevo pritiska in tisci. hvala
Silva
  komentiral 2 mesec nazaj
Hvala za čudovit članek, za izjemno subtilnost in zavedanje. Sama sem ugotovila, da ko me nekaj ali nekdo vrže s tira, ko začutim neko vrenje v sebi, da je pomembno, da prepoznam, kaj je tisto... Pred nekaj dnevi sem imela izziv in spoznala sem, da me moti, če me nekdo nadzoruje, ko sem prepoznala in si priznala, da tudi sama počnem to, sem se v trenutku lahko umirila in si rekla, vse je v redu....in potem seveda vse to kot si ti odlično opisala. Hvala ti!
Štefan
  komentiral 2 mesec nazaj
Hvala za nasvete......:)
  komentiral 2 mesec nazaj
Hvala ti za čudovite besede Če si v življenju zelo občutljiv,doživljaš vse intenzivno.Vse je potencirano okrog in v tebi.Prav to tudi sama doživljam.Pomagam si z metodami ,ki jih opisuješ.Za dežjem posije sonce, vmes je mavrično polje vidno le tistemu,ki čuti.Dovolimo si biti jaz,v vsej svoji veličini.
Simona
  komentiral 2 mesec nazaj
Hvala, tudi jaz si dovolim čutiti in res pomaga to, da se sprostim v naravi in prizemljim ter čutim.
  komentiral 2 mesec nazaj
Draga soobčutljivka!
Tudi jaz svet čutim na več potenc v primerjavi z drugimi. Včasih je kar hudo. Izjemno sem ti hvaležna za nasvete, kako premagati bolečino občutljivosti. Čudovita osebnost si.

Facebook komentarji

Nalagam...