Ljubezen, ki si jo zaslužiš

Ljubezen, ki si jo zaslužiš

piše: Jeff Foster
6. september 2017    2652 ogledov

Bolj kot karkoli si želimo biti videni.
Biti objeti v varni, vsesprejemajoči in neobsojajoči prisotnosti. Videni skozi ljubeče oči.
In hkrati se tega, da bi bili resnično videni, najbolj bojimo.
Bolj kot smrti se bojimo predirljivega pogleda intimnosti.
In istočasno hrepenimo po njem.

Potrebno je ogromno poguma, da pokažeš sebe!

Da odstraniš masko tudi takrat, ko si videti in se počutiš najhuje, najbolj grozno. Da odstraniš masko, ki te tako ali tako le duši, in rečeš: "Poglej. Poglej me. Tukaj sem, svet!"

Da si dovoliš biti viden.
Preden si na to pripravljen.

Ko se počutiš najbolj gnilo, najbolj umazano, najbolj bedno in neljubljeno, najmanj napredno, najmanj izobraženo, najbolj dolgočasno, zmedeno, osamljeno, zlomljeno, žalostno, jezno, prizadeto – da si dovoliš biti viden tam.
Tam, v tem bolečem občutku sramu.

Dovoli svetlobi, da vstopi.
Pridi iz svojega skrivališča in povabi nekoga v svoj zasebni svet.

Naj bo priča resničnemu, avtentičnemu tebi.
Preden nastopi usmiljenja vredna obramba, ki ji pravimo osebnost.

Potrebno je ogromno poguma, da pokažeš sebe! Da si dovoliš biti viden. Preden si na to pripravljen.

Reci: "Poglej. Poglej me. Tukaj sem."

Tvegaj biti ljubljen.

Ja, tvegaj biti zavrnjen.
Tvegaj biti osramočen znova, zasmehovan znova, mogoče tudi osmešen.
Tvegaj biti popoln polom, poraženec, zguba. Biti zblojen, zlomljen, grd ali nemočen.
Ampak kaj je to v primerjavi s tem, da obstaja možnost, da si resnično ljubljen?

Tvegaj biti ljubljen.

Tvegaj še danes, saj je življenje prekratko in izčrpavajoče je zatirati sebe, svoj avtentični jaz.
Dovoli si doživeti se v svoji najsurovejši, iskreni obliki. Dovoli si biti ranljiv, biti brez zaščite, brez odgovorov, brez znanja. Dovoli si biti nepopoln.

Kajti najgloblji občutek sramu ozdravi le svetloba ljubezni.
In tvoje napake so in bodo zmeraj hrepenele le po tem, da bi bile sprejete z nežno Zavestjo. Tako nežno, da bi se porodila nova vesolja le zato, da bi lahko Zavest znova našla samo sebe.

Dovoli si doživeti se v svoji najsurovejši, iskreni obliki. Dovoli si biti ranljiv, biti brez zaščite, brez odgovorov, brez znanja. Dovoli si biti nepopoln.

In zdaj lahko padeš v objem ljubečega prijatelja.
Ki te bo objel.
Golega. Nezaščitenega. Nepopolnega.

Ljubljenega.
Točno takšnega, kot si.

Takšno ljubezen si zaslužiš.
Resnično človeško ljubezen, ki je hkrati Božja ljubezen.
Ljubezen, ki te kopa v nežnosti, ko se počutiš najbolj sramotno, najbolj prestrašeno, najbolj izgubljeno.
Ko se počutiš najmanjši.
Ogromna ljubezen, ki te objema.

Nikoli se ne zadovolji z manj.

Vir: Jeff Foster, https://www.facebook.com/jeff.foster.184?fref=ts, 31.8.2017

 
Nalagam...
PRIJAVI  

Komentarji

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji