Maja R. Mihovec

Napake pri izdelavi mila in kako jih rešiti: izolacija in vizualne težave

13. oktober 2017    293 ogledov

Najprej na kratko ponovimo. Trdo milo delamo z natrijevim hidroksidom, ki je zelo močna baza, zato je potrebno striktno upoštevati varnostna navodila. Tudi ko milo delamo že 100tič! Biti moramo ustrezno zaščiteni, vedeti moramo kako nevtralizirati in kaj storiti, če pride do nepredvidenih reakcij.

Milo naraste oz. zavre

To praviloma opazimo po fazi izolacije, ko želimo milo vzeti iz kalupa. Ko milo natočimo v kalupe in ga izoliramo, da se čim počasneje ohlaja, pride šele do prave reakcije. Temperatura izoliranega mila najprej naraste in se šele nato začne ohlajati. Če smo v kalupe natočili preveč toplo milo lahko v fazi izolacije pride do tega, da milo preveč naraste ali celo zavre. Podobno se zgodi, če smo v milo dodali karkoli sladkega (sladkor, med, sirup …) ali pa če smo delali z mlekom.  To so sicer krasni obogatitveni dodatki, vendar pa takega mila ne smemo izolirati.

Skratka, če pride do tega, da je milo zavrelo, ga moramo žal zavreči, ker je tudi neprijetnega vonja.

Izrazito nepravilna tekstura mila

To opazimo, ko milo narežemo na kose. Do tega pogosto pride, ker milo ni bilo dovolj izolirano in se procesi niso odvili do konca. Robovi so tako svetlejši in bolj drobljivi. Pogosto pomaga daljši čas zorenja. Je pa tako milo povsem primerno za uporabo.

Bela drobljiva obloga na milu

To je t.i. soda usedlina, ki je povsem vizualni problem. Ta obloga se čisto lepo opere z vodo. Tako milo je za normalno uporabo. Temu problemu se izognemo tako, da v recepturi vkalkuliramo 1-3% delež voska (upoštevamo ga pod maščobe in moramo zanj poiskati saponifikacijski faktor) ali pa če milo, ko smo ga dali v kalupe in predno ga izoliramo, prekrijemo s prozorno folijo tako, da se prilepi direktno na milo, da ni stika z zrakom.

Milo ima neprijeten vonj

Razlogov za to je lahko več. Milo z mlekom zna imeti neprijeten vonj, ki pa po nekaj tednih izgine.  Ali pa če smo uporabili staro olje oz. maščobo s kratkim rokom trajanja, lahko milo hitro postane žarko, kar je tudi neprijetnega vonja. Žarko milo moramo zavreči.

Luknje v milu

Luknje v milu opazimo, ko milo razrežemo na kose. Praviloma so to povsem neškodljivi zračni mehurčki. Tako milo je čisto v redu in primerno za uporabo. Povsem drug problem je, če je milo luknjasto in ko ga prerežemo priteče iz teh lukenj tudi tekočina. Možnosti je več: lahko je nevezan lug, kar je seveda nevarno, lahko je etrično olje, lahko so druga nevezana olja. Do tega je prišlo, ker milo ni bilo dovolj premešano. Tako milo lahko uporabimo za izdelavo pralnega praška.

»Sesirjeno« milo

To je pojav, ki smo ga sicer vajeni pri izdelavi tekočega mila. Pri trdem milo pa to ni običajno.  Do tega pride, ko v milo dodamo nekatere dišave. Milo prehitro pride do faze »sled« in nato postane tudi pregosto. V kalupe ga lahko le naložimo, ne moramo ga več zliti, kar se seveda pozna na teksturi. Po zorenju je tako milo povsem primerno za uporabo, le videz ni ravno najlepši, svojo funkcijo čiščenja pa vseeno opravlja.

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...