Alenka  Dijak

Notranji kritik

piše: Alenka Dijak
13. maj 2018    12 ogledov

Kako prepoznati NOTRANJEGA KRITIKA

Ste ga že slišali? Prav gotovo. Enim se oglasi večkrat, drugim malo manj, nekaterim pa vodi cele samogovore. In namesto da stopimo korak naprej in se pokažemo svetu v vsej svoji edinstvenosti, se umaknemo. Brez poguma in energije, ker nam je to preprečil notranji kritik.

Pa res moramo biti in ostati ujetniki tega notranjega glasu? Ali imamo sploh možnost pokazati svetu svoje kvalitete, svojo edinstvenost, pa čeprav ni idealna in do pikice perfektna. Vsi smo del barvitega sveta, kjer vsaka barva odseva svojo edinstvenost. In to je čudovito, kaj ne?

Pa se lotimo notranjega kritika:

Prvi korak je, da ujamete ta glas. Opazimo, da kritik živi v svetu absoluta, z zelo malo prostora in brez barvitosti – v odtenkih sivine. Njegove najljubše besede so: »Nikoli«, »Vedno«. Krivda je njegov operacijski sistem. »Vse česar se lotiš, ne dokončaš.«, »Vedno vse pokvariš«, »Nisi dovolj dober«, »Kako pa boš pomagal drugim, če še sam sebi ne znaš«, … Namesto ustvarjanja širokega in odprtega  prostora svobode za dojemanja našega sveta, nam notranji kritik narekuje povsem drugačno pot spoznavanja; sprašujemo se o svoji vrednosti in se rušimo navznoter.

Z nekatere je notranji kritik glas iz preteklosti – mati, teta, otrok, šef, učitelj. Mnogim je notranji kritik »družinska dediščina«.

Paradoksalno je, da nas lahko taki notranji glasovi celo utišajo, saj nas povezujejo z našo preteklostjo in pomembnimi ljudmi v življenju. Sodbe ljudi, ki smo jih ljubili  ali občudovali, so del naše zgodbe, in če jih ne odkrijemo ko se pojavijo, lahko postanejo del našega dojemanja sveta okoli sebe. Postanejo naše sodbe drugih in seveda tudi nas samih.

Čuječnost nam pomaga, da vidimo našo »navezanost« na notranjega kritika (samokriticizem, samokritika) Notranji kritik lahko postane nekakšen sogovornik, ki nas vodi v izolacijo. Dokler se bomo ostro ocenjevali, bomo težko napredovali. Nihče ni popoln, pa vendar napreduje kljub številnim pomanjkljivostim.

Vendar, ko usmerimo pozornost opazimo, kako hitro se oglasi notranji kritik, čeprav se stvari odvijajo zelo dobro.  Čeprav smo po opravljenem delu pohvaljeni s strani drugih (prijatelji, nadrejeni …), bo notranji kritik vseeno zašepetal svojo melodijo: ko bi drugi le vedeli, kako slabi in nesposobni smo. Ko pretečete maraton, praznujete ko prestopite ciljno črto, ali se krivite, ker ste to storili kot eden od zadnjih tekačev? Primerjanje je eno od najmočnejših orožij notranjega kritika. Vam je to znano?

Na srečo pa si tudi sami lahko izberemo močno orožje. Je močnejše od primerjanja. To je pozornost. Je pozornost, ki ne obsoja in ne gleda skozi očala kritike. Samo opazuje.

Če se ujamete, ko razmišljate in premlevate stvari, ki jih obžalujete, in napake, ki ste jih storili, preprosto preusmerite pozornost na nekaj dobrega v vas. Tisto, na kar ste ponosni, veseli zadovoljni. Nikar ne zavračajte svojih napak. Veste da so, a jih ne analizirate. Bolj kot se zapletamo vanje, bolj zapleteno postane. Je tako? Rezultat pa je znan – nizka samopodoba in samospoštovanje, zapiranje v lastni svet in podobno. Bolečina samo raste.

Namesto tega, preusmerite pozornost na eno dobro stvar  v sebi. Prepoznajte jo in o njej razmišljajte, se prične graditi most do prijaznosti do sebe. To vlije pogum, samospoštovanje, iskrenost do sebe. Odpre iskren vpogled na vse prepreke ter daje energijo in pogum da se premaknete naprej.

Komentarji (0)

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji

Nalagam...