Andrej Pešec

Partner ne kaže nobene želje za osebni in duhovni razvoj?

26. november 2021    909 ogledov

Poznam primer poročenega para, kjer je žena dolgo prakticirala duhovno življenje, moškega pa to ni kaj dosti privlačilo. Oba pa sta bila toliko povezana in zrela, da sta bila zelo tolerantna, uvidevna in razumevajoča. Ona je občasno prihajala v templje na duhovne programe in meditacije, mož pa se je ukvarjal s športom in vsem, kar je bilo njemu blizu. Imela sta vsak svoje hobije, ko pa sta bila skupaj, sta lepo in korektno skrbela en za drugega. Po nekaj letih je tudi mož začel postopno zahajati v hrame. Pravzaprav sta mi bila – ko sem ju spoznal pred nekaj leti – velika inspiracija, saj redko srečaš tako preproste, ljubeznive in povezane ljudi. 

Ta mož in žena sta se imela tako zelo rada, da je kasneje, le nekaj tednov za tem, ko je najprej zbolela ona – hudo zbolel še on; nekaj let zatem, ko pa je telo odpovedalo možu – je svet zapustila še njegova žena.

Ženske se pogosto čudijo, zakaj moški ne kažejo nobene želje za osebni razvoj, duhovno znanje in višje resnice. Prepričan sem, da je eden izmed razlogov tudi v tem, da te ženske ne ravnajo primerno s svojimi moškimi. Če se do njega obnašaš kot mali hudič, ki mu nenehno gleda pod prste in ga želi stalno po svoje spreminjati, si bo moški seveda mislil: »Pa kaj mi je bilo tega treba …« 

Če pa bo imel poleg sebe nekoga, ki ga bo razumel, toleriral in mu elegantno, ljubeznivo vedno stal ob strani, si bo rekel: »Neverjetno. Le kdo mi je poslal takega angela?« 


»Moški ateizem se kaže v njegovi odsotnosti ljubezni do Boga, ženski ateizem pa v odsotnosti ljubezni do moža.« Dr. O. G. Torsunov

Sodobni moški smo praviloma še večji pristaši učenja preko šole težkih udarcev. Le redki ukrepajo, preden gre po gobe tako zdravje, služba kot družina, zato je tako zaželeno, da se dame naučite mobilizacije nekoliko uspavane moške inteligence. 

Ne želim reči, da se pretvarjajte, želim reči le, da je narava ljubezni takšna, da ljudje, ki se imajo radi, en drugemu pomagajo postati najboljša verzija samih sebe. 

Nekateri temu pravijo pretvarjanje, drugi pa sočutje in vrhunska uporaba inteligence. 

Ko se otrok uči računanja in štetja, se včasih naredimo malce neumne zavoljo tega, da mu vnesemo voljo in entuziazem za nadaljevanje. Prav tako lahko partnerja zavoljo višjega cilja prilagodita svoje obnašanje, s čimer en drugemu pomagata h koraku naprej. 


»Obstaja veliko odraslih, ki so kot otroci, kar se tiče zrelega in duhovnega življenja. V tem primeru je vaše duhovno življenje kot bančni račun. Starši skrbijo za otroke; tako nekaj polagajo na njihov račun. Denarja ne dajo neposredno otrokom, saj ga ti ne bi znali uporabljati, ko odrastejo, pa jim ta sredstva ponudijo v pomoč. Tako moramo tudi mi delovati za dobro naših dragih. Na enak način bo vaša osebna rast pomagala vašim sorodnikom, možu in otrokom. Mož je v tem primeru kot otrok. Zelo je pomembno, da ste tolerantni, potrpežljivi in da sami živite zgledno. Rezultat bo prišel; slej ko prej bo tudi vaš mož postal zainteresiran.« Aleksandr Hakimov

Vir: www.znanjezazivljenje.si
Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...