Aurora anima mea

Tudi na občutljive teme se lahko odzovemo kot na priložnost!

22. april 2020    388 ogledov

Ljudje se na občutljive teme odzivamo zelo različno, ne glede na to, ali smo se z njimi že podrobneje seznanili oziroma ali jih sploh poznamo.

Namen te objave ni kritiziranje, ampak naj služi kot opomnik za vse, da ne pozabimo oz. da se spet vrnemo na pot ljubezni, spoštovanja, ne glede na to, ali nam je oseba všeč ali ne. Vsi delamo napake, iz katerih se lahko nekaj naučimo. Smo pa tudi polni dobrih dejanj, kar veliko šteje.

Nagla reakcija je običajno rezultat branjenja ali strahu pred neznanim, novim … Češ, kako bo to vplivalo name? Kaj pa, če …? Ko se človek prehitro odzove, velikokrat nastopi negativno in tako z nepremišljenim ravnanjem lahko stori škodo drugemu, čigar delo je bilo ustvarjeno za pomoč ljudem. Človek je svojemu egu dopustil, da je prevzel oblast nad srcem in razsodnostjo. Z egom želi pred drugimi ohraniti svoj prav, zato išče izgovore proti in želi izničiti delo drugega. Mučijo ga vprašanja, npr. kaj če bo to novo ljudem všeč, kako bodo potem gledali na moje, ali me bodo še poslušali … Popolnoma pozabi, da ne deluje iz ljubezni. Pozabil je spoštovati druge.

Morda pa je to tista priložnost, prek katere bo stopil stopničko višje in se naučil spoštovanja in sprejemanja. Vedno znova se pokažejo nove možnosti v tistem, česar še nismo presegli oz. dosegli. Prav zato nam hodijo naproti. Duša nam nenehno daje priložnosti, da na lastnih preizkušnjah vidimo, ali tisto, kar govorimo, v življenju tudi udejanjamo.

Torej, ozrimo se vase in razbrali bomo, kje smo v resnici z našim dušnim učenjem. Saj vemo, da smo v besedi lahko močni, vendar pa praktični primeri kažejo resnico.

Za informacije se lahko odpremo, se z njimi seznanimo in jih, če nam niso blizu oz. jih nismo pripravljeni sprejeti v pravi meri, pustimo. Ne jemljimo jih z negativnostjo, naravnanostjo proti in ne širimo škodljivih besed ter poniževanj. Pustimo le, da oddidejo mimo. Mogoče bo zanje čas drugič ali sploh ne bo. Ostanimo pozitivni.

Torej tudi če je na nas nekaj novo ali imamo na stvar drugačen pogled, nič za to. Umirimo se v telesu, umu in duši ter globoko vdihnimo in izdihnimo, to ponavljajmo. Ob tem imejmo zaprte oči in se obdajmo z energijo ljubezni, ki nas sprosti in zaščiti. Smo varni in sproščeni.

Morda nas prav tam, kjer najmanj pričakujemo, čaka prava pomoč, ki se nam kaže v obliki znamenj ali kako drugače. To so morda prav te novosti in spremembe, ki za našo dušo in za nas pomenijo izpopolnitev, srečo in ljubezen.

Vsak posameznik je unikat, prav tako so unikat njegove izkušnje, čustva, pogledi in dušno učenje. Zatorej pustimo drug drugemu svobodno ustvarjanje in učenje. Na nikogar ne glejmo zviška, kajti vsi smo ENO. Na Zemlji se učimo tako posamično kot tudi v sodelovanju z drugimi.

Delujmo povezano, v harmoniji in ljubezni. Tako bo življenje na že tako čudoviti Zemlji še lepše. Poglejmo okoli sebe – kako čudovito naravo je energija božanske ljubezni ustvarila. Ko se sprehajamo v naravi, kolesarimo, tečemo, planinarimo – prisluhnimo melodiji ptic, šumenju slapov in rek, opazujmo plapolanje trave in cvetlic v vetru, mimoidoče živali … Kako pomirjajoče. Vse, kar nas obkroža, in vse, kar smo, je LJUBEZEN.

Spoštujmo drug drugega in si namenimo nasmeh – to pomeni več kot tisoč besed.

Srečen je tisti, ki zna gledati na svet s srcem.

Kako se pa tebi zdi? 1
  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (za tvoj 1. komentar)!
Vera repse
  komentiral 3 leto nazaj
Hvala
Nalagam...