Klientka se pogosto znajde v začaranem krogu, kjer prevzame popolno odgovornost za vse. Tako v službi kot tudi drugod.
Njena prva reakcija je, da vse naloge opravi sama, saj verjame, da bo tako najhitreje, natančno ter brez zapletov. Hkrati, pa jo to izčrpava, saj si naloži preveč in redko kdaj dobi občutek, da resnično zadiha. Iskreno si želi, da bi se znala sprostiti, prepustiti in zaupati delo tudi drugim, a ji to le stežka uspe.
Največji izziv se kaže ravno na službenem področju, kjer so pričakovanja velika, ona pa pogosto čuti, da mora biti vsem na voljo in vedno znova dokazovati svojo vrednost.
Se kdaj tudi sami ujamete v tem vzorcu? Ste kdaj opazili, kako pogosto rečete: »Bom jaz, bo hitreje« ali pa »Saj ni potrebe, da obremenjujem druge«? A v resnici s tem največkrat obremenimo ravno sebe.
Vzrok za takšno navado je lahko marsikaj. Morda občutek, da nismo dovolj, če ne damo vsega od sebe; morda prepričanje, da nas bodo drugi bolj cenili, če jim vedno znova pokažemo, kako sposobni smo; ali pa preprosto navada, ki jo prinesemo iz družine, kjer je bilo samostojnost potrebno razviti že v zgodnjem otroštvu.
Ste se kdaj vprašali, kako bi bilo, če bi poskusili drugače? Če bi si dovolili del odgovornosti predati drugim? Če bi zaupali, da lahko naloge opravijo tudi oni, mogoče celo na način, ki nas preseneti? Bi se počutili bolj lahkotno, bolj svobodno, manj obremenjeno? Bi v sebi našli več prostora za sproščenost, ustvarjalnost in notranji mir?
OPOZORILO: namen teh vsebin ni, da bi diagnosticirali ali nadomestili medicinska, psihološka ali svetovalna zdravljenja ali terapije uradne medicine. V primeru hudih psiholoških težav in motenj se morate obrniti na svojega pristojnega zdravnika.
