Sabina

Zakaj stare kulture ne poznajo bolečega hrbta?

piše: Sabina
10. junij 2017    1874 ogledov

Več kot 80 odstotkov odraslih v razvitem svetu izkusi bolečino v hrbtu. Esther Gokhale se je po odgovor na vprašanje, zakaj je tako, podala med stare kulture in ugotovila, da ne znamo več pravilno uporabljati lastnega telesa. Članek podaja razloge in usmeritve.

Zdravje hrbtenice v naši družbi

Bolečine v hrbtu ali vratu, težave s sklepi ali prenapete mišice so nekaj, kar smo izkusili skoraj že vsi. Dejstvo je, da več kot 80 odstotkov odraslih v razvitem svetu vsaj enkrat življenju izkusi bolečino v hrbtu.

Tudi najstniki niso izvzeti. Zdravstveni statistični letopis Slovenije za leto 2012 kaže, da slabo držo na sistematičnem pregledu ugotovijo pri 16,8 odstotka mladine v srednjih šolah. Številke so v posamičnih regijah še višje od povprečja, na primer 35,1 odstotka v zdravstveni regiji Celje. Slaba telesna drža pomeni velik potencial za težave s hrbtenico.

»Vsako leto gre deset tisoče pacientov na večjo operacijo hrbta, a brez učinka,« pravi doktor medicine in profesor nevrokirurgije na Stanfordu.

Pred 100 leti je naša kultura krenila v napačno smer

Nove modne smernice v začetku 20. stoletja so bile eden izmed pomembnih dejavnikov v zgodovini, ki so spodbudile spremembo telesne trže. Fotografije kažejo manekenke, oblečene po zadnji modi v drži s spodvito medenico in telesno težo, ki je razporejena tako, da pada pretežno na sprednji del stopala (namesto na peto). V zgornjem delu telesa pa so ramena posledično rahlo sključena naprej.

Pohištvo (predvsem stoli) je z novimi smernicami spremenilo svojo obliko, ki pogosto sili k spodvijanju medenice in sključenosti telesa.

Tudi stika med generacijami je danes veliko manj kot včasih, zato je prenos znanja omejen. Vse to in še več je vplivalo, da smo v naši kulturi izgubili občutek za to, kaj je zdrava telesna drža, in v resnici je veliko priljubljenih smernic za dobro držo popolnoma napačnih.

Metoda, ki nagovarja temeljni razlog za bolečine

»Gre za to, da se sprostimo in postavimo kosti tja, kjer je njihovo mesto – v našo primarno telesno držo,« pravi Esther Gokhale.

Esther Gokhale je odraščala v Indiji in kot majhna deklica je svoji mami, po poklicu medicinski sestri, pomagala negovati zapuščene otroke, ki čakajo na posvojitev. To jo je vodilo k študiju biokemije na Harvardu in Princestonu ter študiju akupunkture.

Po zelo hudi bolečini v hrbtu v času prve nosečnosti in po neuspešni operaciji hrbta se je podala na potovanje iskanja rešitve za boleči hrbet. Študij na inštitutu Aplomb (Pariz) in leta raziskovanja v deželah po svetu (Burkina Faso, Indija, Portugalska ...) so jo vodili k razvoju lastne metode, s katero je dosegla zdravje lastne in številnih drugih hrbtenic (metodo poučuje že več kot 20 let).

Pozabili smo, kako uporabljati svoje telo

Meni, da je trpljenje zaradi bolečin ali disfunkcije mišično-skeletnega sistema posledica tega, da smo pozabili, kako uporabljati svoje telo. Pravi, da razlog bolečin ni v dolgotrajnem sedenju, ampak v načinu, kako sedimo. S svojo metodo uči, kako ponovno vzpostaviti naravno telesno držo, ki je v resnici zelo spoščena in ki ji sama pravi izvorna telesna drža.

Metoda se zgleduje po naših prednikih, ki so vedeli, kako se gibati brez težav s hrbtenico. Zgleduje pa se tudi po majhnih otrocih in kulturah v svetu, ki imajo intaktno (tj. nespremenjeno) telesno držo. Tako posreduje trajna navodila, kako zavzemati položaje telesa, ki jih uporabljamo 24 ur na dan – sedenje, ležanje, stanje, prepogibanje, hoja itd.

Učinki spremembe telesne drže so običajno takojšnji in so že veliko ljudem pomagali do življenja brez bolečin ali preprečili potrebno operacijo. »Pacienti, ki sem jih napotil k Esther, so brez izjeme ugotovili, da jim je njeno delo spremenilo življenje. Njene koncepte in tehnike vključujem tudi v svoje delo in imam nešteto pacientov, ki imajo od tega korist,« pravi Salwan Abi Ezzi, zdravnik interne medicine v zdravstvenem centru Palo Alto v ZDA.

Usmeritve za razbremenitev hrbtenice

Ko stojimo, je za prekrvavitev nog in dobro delovanje živčevja in mišic bistveno, da je naša teža pretežno razporejena na petah. Pete so masivna kost, narejena za to, da nosi težo. Tudi medenica se pri tem lažje sprosti v njej bolj naraven položaj (rahla anteverzija), v katerem so dimlje sproščene ter kolena mehka (in ne zaklenjena in ne pokrčena).

Prepogosto rebra tiščimo ven, da bi se zravnali, kar povzroča velik pritisk na ledveni predel hrbtenice. V naši družbi je zelo pogosta tudi smernica, da je treba za ravnanje spodnjega dela hrbtenice in zaščito hrbta stisniti trebuh in mišice zadnjice. V resnici to povzroči spodvijanje medenice in posledično pritisk in težave v predelu med petim ledvenim in prvim križničnim vretencem hrbtenice. Nič od omenjenega ni nekaj, kar bi bilo dolgoročno dobrodejno za hrbtenico.

Hrbtenici veliko bolj prijazen in naraven način je, da za razbremenitev ledvenega dela hrbtenice uporabimo prsni koš, tako da rebra potisnemo rahlo navzdol (v linijo s trebuhom). Rebra, zasidrana navzdol, hrbtenico podaljšajo in vretenca se postavijo v naravno lego. Občutek pri tem je komaj zaznana sključenost, zato je pomembno, da postavimo pravilno tudi naša ramena. Zaokroženje nazaj z vsakim ramenom posamično nam omogoči, da ramen ne držimo z mišicami, temveč le 'obesimo na skelet'. Hkrati nam izolirano zaokroženje z vsakim ramenom posebej omogoči, da rebra ostanejo v liniji s trebuhom in se ne izbočijo.

Prijetno uporabo naučenega in z lepo telesno držo v nov dan!

 

Vir: https://iskreni.net/zdravje/skrb-za-zdravje/166061-zakaj-stare-kulture-ne-poznajo-bolecega-hrbta.html
Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...