Spoznanja o delovanju medčloveških odnosov, ki jih prejemamo pri sistemskih postavitvah vključujejo uvide o naslednjem:
· kako najbolje delujejo odnosi med moškimi in ženskami,
· kakšen mora biti odnos staršev in otrok, da bi se otroci počutili varne in bili pripravljeni na življenje,
· kaj je ustrezno in kaj ne v odnosih med starši in otroki,
· škodljivost zamenjave vlog med starši in otroki in kako se ji izogniti,
· da številni vzroki depresije in omejene življenjske energije izhajajo iz zavračanja življenja, kakršno nam je bilo dano in kakršno je prišlo do nas preko naših staršev,
· kadar starši nosijo breme, jim skušajo otroci nezavedno pomagati s tem, da njihovo breme prevzamejo na svoja ramena, pogosto preko bolezni in neuspeha v življenju,
· da mnoge težave, ki jih imamo danes, izvirajo iz dogodkov v prejšnjih generacijah, ki niso bili uspešno razrešeni.
Večina teh dinamik se odvija na ravni nezavednega, in ko se ozremo na svoje življenje, pogosto ne moremo razumeti, zakaj se dogajajo po določenih vzorcih, tudi kadar tega ne želimo.
Postavitve nam lahko pomagajo najti odgovore na zelo konkretna osebna vprašanja.
Metoda sistemskih postavitev nam omogoča, da odkrijemo pravi kontekst za tisto, kar se nam dogaja v življenju, se pravi, da ugotovimo vzročno-posledično povezavo med trenutno življenjsko situacijo – težavami in življenjskimi problemi, s katerimi se spopadamo – ter določenimi dogodki, situacijami in doživljanji iz preteklosti naše družine. Prav tako nam razkriva zakonitosti, ki vladajo nam in našim odnosom, in so večinoma skrite, podzavestne in neraziskane.
Te zakonitosti in močne sile, ki jih ustvarjajo in spravljajo v gibanje, niso moderen pojav in jih niso odkrile postavitve. Njihov obstoj in pomembnost so poznale mnoge starodavne kulture. Postavitve nas spominjajo nanje in na ta starodavna, arhaična pravila življenja, ki jih je sodobni človek pozabil in zanemaril – v svojo škodo. Nerazumevanje teh sil in nepoznavanje mehanizmov, s pomočjo katerih delujejo na nas, ne pomeni, da na nas ne vplivajo. Posledice njihovega delovanja vsak dan opažamo v svojem življenju, postavitve pa nam omogočajo, da si natančno ogledamo, kako delujejo.
Nekatera vprašanja/težave, ki se lahko razrešijo z metodo postavitve:
· skrhani partnerski in družinski odnosi,
· depresija, pomanjkanje življenjske energije, neuspešnost, splošno življenjsko nezadovoljstvo,
· zdravstvene težave: motnje fizičnega in psihičnega zdravja,
· motnje hranjenja, bolezni odvisnosti,
· nepojasnjeni občutki žalosti, jeze, krivde, za katere ne vemo, od kod izvirajo, a vztrajajo dolgo časa in jih nikakor ne moremo odpraviti,
· poklicne dileme in konflikti,
· občutek, da ne pripadamo in da ne moremo najti svojega mesta v svetu.
· Proces postavitve
· Postavitve se (najpogosteje) odvijajo v skupini, v kateri oseba, ki rešuje svoje vprašanje, v dogovoru z voditeljem izbere udeležence skupine, da predstavljajo določene vidike njenega vprašanja ali, najpogosteje, osebe iz njene družine. Če to izvedemo na pravilen način, s potrebno zbranostjo, začnejo ljudje v postavitvi prevzemati telesne občutke, čustva in lastnosti tistih, ki jih predstavljajo. Prav tako se zelo hitro vzpostavi in pojasni dinamika določenega družinskega sistema in odnosov znotraj njega. To je tako imenovani fenomen percepcije predstavnikov v postavitvi, ko s pomočjo predstavnikov dostopamo do informacij iz energijskega polja družine o osebah, ki so prostorsko in časovno oddaljene – včasih tudi za več generacij. Ta fenomen se je potrdil že neštetokrat in se ponavlja v vsaki novi postavitvi. Vsi, ki so kdaj sodelovali v postopku postavitve, so se lahko prepričali o obstoju fenomena pridobivanja informacij iz tega polja, in to relativno preprosto in hitro.
· Čeprav lahko zveni nenavadno, ker gre za fenomen, ki ga ne moremo popolnoma razložiti, je očitno, da obstaja neko energijsko polje, v katerem so shranjeni zapisi o dogajanjih, situacijah, odnosih in osebah iz naših družinskih sistemov, in to za veliko generacij nazaj. V postavitvenih krogih to energijsko skladišče informacij imenujejo polje, ki ve, ali vedoče polje (angl. The Knowing Field). To 'pametno polje', ki je nosilec informacij, se razteza čez več generacij v družini in lahko razkrije globoko skrite družinske skrivnosti, ki povzročajo škodljivo družinsko dinamiko in nerazrešene travme iz preteklosti, ki še vedno neugodno vplivajo na člane družine in njihove odnose v sedanjosti.
· Za to, kako te informacije o neki posamezni družini, in to za več generacij nazaj, postanejo dostopne preko predstavitev (bodisi z živimi predstavniki v predstavitveni skupini bodisi z lesenimi figuricami ali raznimi drugimi fizičnimi predstavitvami), še nimamo znanstvene razlage. Dobra novica je, da lahko ta fenomen uporabimo v dobro naših udeležencev, ne da bi pravzaprav vedeli, kako do njega pride. Ko pridobimo izkušnje pri delu s to metodo, zlahka razumemo, da nihče od nas ni izolirana enota, ampak smo povezani z mnogimi, omreženi v različne sisteme, od družinskega do narodnega in poklicnega ali sistema človeške skupnosti. Ta pripadnost ni omejena na določen prostor, niti čas. Na primer, moja družinska ali narodna pripadnost se ne spremeni, če obiščem drugo državo. Naše pripadnosti so kot nevidne niti del naše pajkove mreže, ki je za vsakega od nas drugačna, a jo vsak nosi s seboj in je njen del. S temi nitmi smo v vsakem trenutku povezani s svojimi bližnjimi, svojim narodom, z vsemi člani naše družine skozi generacije, našimi predniki, kot tudi z vsemi usodnimi dogodki iz preteklosti naše družine. Te niti so stkane iz naših zavestnih spominov, še bolj pa iz družinskih skrivnosti ter usodnih odločitev in dogodkov, ki so se zgodili veliko pred našim rojstvom in o katerih včasih ne vemo ničesar. Vse te niti pletejo okoli nas določen vzorec, ki sestavlja naše sistemsko polje, je edinstveno naš in nosi informacije o vseh, ki jim pripadamo, in o vsem, kar se je zgodilo. Kot velja za pajkovo mrežo, je tudi tukaj dovolj, da se zatrese v enem delu, pa se bodo vibracije prenesle po vsej mreži. Z neverjetno lahkoto se bodo prostemu očesu nevidne niti materializirale pred našimi očmi in razkrile svoj vzorec s pomočjo predstavnikov v sredini kroga ali s pomočjo figuric, oživljenih z energijo, ki jo projicira oseba, katere sistem si ogledujemo. Ta energijska polja, ki jim pripadamo, so namreč hologramske in fraktalne narave. Vsaka oseba, ki pripada določenemu sistemu, nosi informacijo o celotnem sistemu, o samem vzorcu mreže oziroma sklopih, ki se pogosto, kot fraktali, ponavljajo skozi generacije. Dostop do informacij je mogoč iz vsakega dela sistema, vsaka oseba torej, ki ima informacije, ima dostop do celotnega sistema. Več o naravi teh polj in o novih spoznanjih znanosti, ki so relevantna za fenomene, o katerih govorimo, je mogoče najti v zadnjem poglavju.
· Metoda sistemskih postavitev se imenuje tudi fenomenološka metoda, saj ima nekatere skupne vidike in povezave s fenomenološko smerjo v filozofiji in psihologiji, predvsem vidik odpiranja fenomenom, kakršni se pojavijo, brez interpretacije ali analize, in zanjo velja, da je ta pot spoznave – pot spoznave preko neposrednega doživetja – primarna. To pomeni, da se bolj zanašamo na celoto kot na dele, na doživetje kot na teorijo, na intuicijo kot na racionalno razčlenjevanje dogodkov in situacij.
· Postavitve so izkustven način, ki ne vključuje običajnih psiholoških in psihoterapevtskih tehnik. Pri tem načinu le malo pozornosti posvečamo besedam, racionalnim razlagam in celo čustvom, življenjskim zgodbam posameznikov, opisovanju težav in interpretacijam. Tisto, kar je pomembno, so dejstva pomembnih dogodkov iz osebne in družinske zgodovine (kot npr. smrt prvega otroka, za katerega otroci, rojeni za njim, niso nikoli izvedeli, ali nepravično prezrta materina sestra, ki se ni poročila, da je lahko skrbela za bolne starše). Pomembna je tudi usmerjenost – ne k težavi, ampak k rešitvi. Rešitev v načinu postavitev pomeni, da najdemo položaj, fizični in duhovni, ki nam omogoča popolnejše in bolj zdravo življenje tukaj in zdaj.
· V sistemskih postavitvah sta voditelj in oseba, ki želi odgovor na neko svoje vprašanje, popolnoma odprta – brez vnaprej določenih namer in ciljev – za celotno polje spoznavnosti, ki vključuje to osebo in vso njeno družinsko, poklicno, narodno in duhovno okolje oziroma vse sisteme, ki jim pripada. Oba se v tem procesu podata (pogosto ob pomoči skupine, znotraj katere se proces odvija) na negotovo pot, ki – če čakamo potrpežljivo in brez strahu – privede do pomembnih novih uvidov, ki nam prej niso bili dostopni.
· Ker osebo vedno opazujemo v kontekstu odnosov in ker je odgovor vedno v specifični dinamiki med različnimi vidiki, deli sistema, člani družine, organizacije ali skupnosti, se metoda imenuje sistemska. Vsi smo samo del različnih sistemov in v medsebojni igri nas in drugih delov pogosto najdemo vzrok za zaplete, pa tudi njihovo razrešitev.
Besedilo je vzeto iz prevoda knjige Alemke Dausuardt, Zapisi na Duši
inspiracije