Najpomembnejša stvar, ki jo vedno pozabimo.
Najti tisto lepo, najlepše v sebi, kar samo je.
To je tisto naše izvorno bogastvo, ki ga zanemarjamo.
To je tista moč in lepota nas samih, naše duše.
Glej lepoto v sebi.
Ustavi se. In se poglej.
Glej.
Glej lepoto v sebi, ki si je pozabil/a.
Glej tisto največje, kar imaš, svojo dušo, modrost.
Lepoto svojega diha.
Zaradi njega si tu.
Tukaj in sedaj.
Danes in jutri.
Ne išči svojih napak…preveč jih boš našel/a.
Išči tisto lepo, nežno in ljubeče znotraj sebe.
Ker je.
Tu nekje globoko zakopano.
Edino s ponovnim pogledom v sebe boš našel/a to.
Glej se. In se nasmej.
Mogoče trenutno še ne vidiš, sam, je vedno in ves čas s teboj.
Ko se tega zaveš, je v tvojem življenju vse mogoče, saj boš razprl/la svoja krila v življenje, ki ga želiš.
Ustavi se. In se poglej.
Si čudovita duša in oseba v sebi, prekrita z nesnago in bolečino.
Spusti. Naj gre.
Pusti, naj steče po vodi.
To ni to. Ni tvoje za večno.
Si ljubezen, si pogum, si svetla opora mnogim.
Postani to še danes tudi za sebe.
Poglej se v oči.
In videl/a boš.
Za vsemi tistimi tančicami preteklosti bo v njih sijalo sonce, ko se enkrat ponovno zaveš vse svoje lepote in popolnosti.
inspiracije