Besede, ki so zarezale, ponižale. Pogledi, ki so vzbudili občutek sramu. Telo in duša jih nista pozabila. Še danes se telo zakrči, ko začuti nevarnost, da bo spet prizadeto. Duša pa tiho kriči: »Tukaj sem. Prosim pomagaj mi.« Zdaj se lahko počasi začneš vračati k Sebi. S svojim zdravilnim dihom in prisotnostjo. Z zdravljenjem ran notranjega otroka. V svojo moč.
Tvoje telo je tvoj dom izkustev in v njem imaš pravico stati ponosno, pokončno, prisotno in svobodno.
inspiracije