Darja Bitenc

Kako ustvariti življenje, ki ga želim?

piše: Darja Bitenc
19. februar 2014    404 ogledov

Pot tisočih milj se začne z enim korakom, pravi modrost. S prvim korakom izberemo smer, določimo našo pot. Pa začnimo. Vprašajmo se na katero pot želim stopiti. Prvi korak je torej odgovor na naslednje vprašanje:
Kaj želim? Kaj hočem?

Želje so lahko velike ali majhne. Če jih želimo ustvariti, jih najprej naredimo realne, fizične, zemeljske, prizemljene. En od učinkovitih načinov je z vprašanjem: Kaj želim čutiti in živeti?

Seveda ima vsakdo več odgovorov, pa izberimo recimo, da si želimo živeti občutek topline. Začutimo ga v sebi, kolikor je le mogoče z vsemi čuti in občutki. Nato se poskusimo spomniti kdo, kaj, kje, kdaj dobimo tak občutek, lahko tudi poprosimo svoje vodstvo, da nam v naslednjih dneh pošlje priložnost doživeti ta občutek. Na tej stopnji je zelo modro poiskati nekaj preprostega, dosegljivega, majhnega po človeških kriterijih. V mojem primeru bi bil to dotik volne.

Imamo torej izbrano pot in nato nanjo stopimo s prvim korakom. Kdaj lahko delam z volno, kdaj in kje se je lahko dotikam? Med meditacijo se lahko ovijem v volneno odejo in tudi položim roke nanjo, zvečer se z njo pokrijem. Pozimi nosim volnen šal in se hvaležno ovijem vanj, izdelujem izdelke iz volne, nosim volnena oblačila, .... Aktivno torej ustvarjam v sebi občutek topline, ki si ga tako zelo želim. Prikličem ga lahko tudi, ko je zelo oddaljen in skrit, ko ga resnično potrebujem. Vedno je na dosegu roke. Ker ga živim, ga potem lahko tudi izražam in izžarevam, kar poveča verjetnost, da pritegnem še več situacij, aktivnosti, odnosov, ki v sebi nosijo to kvaliteto, hkrati pa postanem pozorna na to kdo in kaj mi prinaša toplino, s kom jo delim, kdo jo zavrača in začnem izbirati okolja in odnose na podlagi tega kriterija in tako že stopam po poti tisočerih milj topline v mojem življenju.

Poglejmo si še en primer: občutek podpore. Kako si ga lahko ustvarim, od kje mi je poznan?

Recimo, da mi vsakodnevna praksa čuječnosti ob določeni uri (urnik, mir, srečanje s seboj, doživljanje trenutka tukaj in zdaj) daje občutek strukture, podpore. Če stopim na to pot, povečam količino (tako časovno kot siceršnjo) prisotnosti tega občutka v meni in zelo verjetno ta občutek vpliva še na druge moje odločitve in dejavnosti, ki me vodijo k še več dajanja podpore sebi in mojem življenju, kar se slej ko prej izrazi tudi v odnosih, družbi, ki jo izbiram in ustvarjam, ter okolju okoli mene.
Ko osvojimo en korak, smo pripravljeni na naslednjega. V primeru večanja občutka podpore morda sprejmemo drugačno odločitev v povezavi z našimi financami, morda najdemo novo zaposlitev, ki nas podpira bolj kot prejšnja, morda spoznamo novega prijatelja, ki nam je v oporo in je zanesljivega in iskrenega karakterja, morda postanemo člani skupine, ki nam daje podporo pa najsi bo to športni klub, pevski zbor, mastermind skupina, društvo, kjer postanemo aktivni, ali pa morda poiščemo pasjega prijatelja. In tako že stopamo po poti tisočerih milj našega doživljanja in izkušanja podpore.

Zveni preprosto, kajne? Pa pogosto ni. Ker nismo naredili prvega koraka, nismo poiskali in ozavestili tistega, kar v nas prebudi in vzdržuje občutek topline. Seveda so občutki naši in načeloma jih lahko prikličemo brez zunanjih dražljajev in prisotnosti bitij ali okolij, vendar je mnogo lažje, če sprejmemo pomoč. Torej kot rečeno poiščimo pomočnike, ki so že v naši bližini, majhne preproste, poceni ali brezplačne, dostopne vsak trenutek, male aktivnosti ali predmete. Ravno prave za naš prvi korak. Nato jih sprejmimo v svoje življenje, dotaknimo se jih s pozornostjo in hvaležnostjo, privoščimo si jih. Ne? Zakaj ne? Ni časa? Ni denarja? Ni prostora? To so le izgovori, ko gre za tako majhne pomočnike ali časovne vložke. Niso vredni? Kdo? Mi ali oni? Dajmo njim in sebi priložnost.

Zavestno izberimo, kaj želimo čutiti in kako lahko to soustvarimo. Ko ozavestimo, kaj nam ti mali pomočniki, naše aktivnosti ali mali predmeti v resnici dajejo, nam bodo postali še vrednejši in pomembnejši in ker bomo začutili to vrednost in pomembnost, bomo tudi mi postali vrednejši in pomembnejši in laže si bomo podarili tisto kar potrebujemo in želimo. Prvi in naslednji korak naše poti bo tako hitreje in mehkeje stekel in stopili bomo na svojo pot tisočerih milj, ter lahkotneje napredovali.

Srečno pot!

Komentarji (0)

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji

Nalagam...