Kaja Kastner

Kako izbrati primeren stil joge – ajurvedski pogled

piše: Kaja Kastner
15. december 2014    349 ogledov

Ob poplavi različnih stilov joge je pomembno razumeti, kako vplivajo na našo edinstveno umsko-telesno konstitucijo. Le tako bomo lahko izbrali tistega, ki nam ustreza in vodi v ravnovesje.   

Joga je antična indijska znanost, ki izhaja iz Ved – starodavnih tekstov, ki opisujejo tudi ajurvedo. Joga je fizična, mentalna in duhovna disciplina, s katero želimo doseči stanje umirjenosti uma, medtem ko nas ajurveda uči o načinu življenja in postopkih, ki ohranjajo ali ponovno vzpostavijo ravnovesje v telesu in umu. Obe znanosti sta zasnovani na načelih usklajenosti življenja z naravo, se dopolnjujeta in delujeta skladno druga z drugo.

Vata, pitta in kapha so ajurvedski principi delovanja telesa, imenovani doše, ki opravljajo različne funkcije in vplivajo na našo umsko in telesno konstitucijo. Dokler so doše uravnotežene, smo zdravi. Ti principi se lahko zaradi neustrezne prehrane, zunanjih dejavnikov pa tudi zaradi neustreznih jogijskih položajev, dihalnih tehnik in meditacij povišajo in tako vplivajo na razvoj neravnovesja ali bolezni.

Ne pozabimo, da mora končni cilj jogijske prakse podpirati naš duševni razvoj ob tem, da pripelje telo v homeostazo in obenem podpira našo umsko-telesno konstitucijo. Prevečkrat pozabimo, da je tempelj naše duše telo, ki ga ne gre zanemarjati.

Vata doša

Vata došo sestavljata elementa prostor in zrak, ki se izražata v lastnostih, ki jih ta princip vnaša v telo in um. Vata je suha, lahka, mrzla, groba, subtilna in mobilna in prav te lastnosti jo bodo tudi povečale.

V telesu povzroča mobilnost. Mentalne funkcije, čutilne zaznave, živčni impulzi, dihanje, peristaltika, izločanje in cirkulacija so funkcije vate. Njen glavni sedež je debelo črevo. Vata um je kreativen, fleksibilen, hiter in begajoč. Ko je oseba s poudarjenim principom vata iz ravnovesja, lahko zazna vetrove, zaprtost, bolečine v križu, suho in razpokano kožo, slabo cirkulacijo, mrzle roke in noge, hujšanje, hiperaktivnost, tike, palpitacije, nespečnost, strah, nervozo, anksioznost, občutek neprizemljenosti, pozabljivost in druga kompleksnejša vata neravnovesja.

Jogijski položaji in dihalne tehnike za vata došo

Asane, ki delujejo na medenični predel, bodo princip vata ponovno pritegnile v njen center. Primerne so dihalne tehnike, ki uravnavajo delovanje leve in desne možganske polovice, ter tiste, ki ustvarjajo odmik čutil v notranjost. Meditacije naj bodo vodene, strukturirane ali z uporabo manter, tako da umirijo in omejijo preveč begajoč vata um.

Vata joga naj poudarja sproščanje med asanami, počasno in natančno izvedbo ter stik s tlemi. Tudi temperatura prostora je pomembna, zato naj bo soba za jogo topla.

Odsvetujejo se stili joge, kjer je vadba v stalnem gibanju, nenatančna in taka, ki preveč stimulira telo in um. Prav tako hitri, sunkoviti in ponavljajoči se gibi ta princip večajo. Dihalne tehnike, kjer je poudarjeno poglobljeno in hitro dihanje, bodo vata došo dodatno razpršili. Vata osebe ljubijo gibanje in hitrost, vendar to najmanj potrebujejo.

Znaki, da je bila vadba primerna za osebo z vata konstitucijo ali neravnovesjem, so občutek prizemljenosti, umirjenost, osredotočenost uma in odprtost srca.

Pitta doša

Pitta došo označujeta elementa ogenj in voda ter lastnosti, ki se odražajo v telesu: oljnata, ostra, vroča, lahka, ostrega vonja, se širi in je tekoča.

Princip pitta v telesu obvladuje transformacije. Funkcije v njeni domeni so prebava, absorpcija in asimilacija ter tudi apetit. Poleg tega vpliva na kožo, kri, vid in inteligenco. Glavni sedež pitte je tanko črevo, njene glavne značilnosti so ostrina uma, prodornost, organiziranost, tekmovalnost in jeza. Znaki in simptomi neravnovesja se kažejo kot povečana kislina, zgaga, diareja, občutljivost za sonce, akne, ekcemi, izpuščaji, izpadanje las, rumena obarvanost kože in oči, vse vrste vnetij, krvavitve, razjede, vročinski valovi, jeza, agresivnost, kritičnost in druga kompleksnejša pitta neravnovesja.

Jogijski položaji in dihalne tehnike za pitta došo

Položaji, ki spodbujajo hlajenje in udobje v telesu ter pomagajo izločati vročino in napetosti iz tankega črevesja in centralnega dela trebušne votline, so najboljši za povečano pitta došo. Jogijski položaji in dihalne tehnike naj vadečega hladijo. Oster pitta um se bo umiril z nestruktutriranimi meditacijami.  

Pitta joga naj bo brez tekmovalnosti do sebe in drugih, spodbuja naj prepuščanje in nenadzor. Vadba naj bo umirjena ter naravnana tako, da raje damo manj kot več iz sebe. Petje manter bo spodbujalo predanost, prostor za vadbo joge pa naj bo hladen.

Odsvetujejo se stili joge, kjer so izrazito poudarjeni natančnost, moč, inverzni položaji in ogrevanje telesa. Narava pitta ljudi jih bo pripeljala prav do takih vadb, vendar se morajo zavedati, da je za ravnovesje treba učinkovati z nasprotnimi lastnostmi.

Znaki, da je vadba učinkovala na pitta došo, so zmanjšanje vnetij, kisline, vročine ter povečanje potrpežljivosti in strpnosti.

Kapha doša

Kapha došo sestavljata elementa voda in zemlja, ta doša je v telesu predvsem: oljnata, hladna, težka, počasna, gladka, podobna glini in statična.

Princip kapha v telesu predstavlja rast, strukturo in stabilnost. Funkcije v njeni domeni so: spomin, lubrikacija sklepov, zaščitna sluz organov in izmenjava plinov v pljučih. Predstavlja tudi limfo, mišice, maščobno tkivo in nam omogoča stabilnost, rast, moč, energijo in spanje. Glavni sedež kaphe je želodec. Kapha osebe so počasne, strpne, ljubeče, pa tudi pohlepne in posesivne. Znaki in simptomi neravnovesja kapha doše so občutek polnosti v želodcu, majhne apetit, prekomerna sluz, prehlad, kašelj, počasen metabolizem, brezvoljnost, zatekanje limfe, prekomerna teža, povečan holesterol, navezanost in druga kompleksnejša kapha neravnovesja.

Jogijski položaji in dihalne tehnike za kapha došo

Asane naj delujejo na zgornji del trupa, tako da ga odpirajo in premikajo. Ponovitve in hitrejši tempo so pravi aduti za kapha došo. Dihalne tehnike naj močno delujejo na pljuča in trebušno prepono ter naj ogrevajo telo. Meditacije v kombinaciji z gibanjem telesa ali osredotočanjem na vir svetlobe bodo stimulirale počasen kapha um.

Kapha joga naj poudarja moč, natančnost, gibanje in segrevanje. Vadba naj z zahtevnejšimi vajami stimulira telo in um.

Odsvetujejo se stili joge, kjer je vadba počasna, z veliko sproščanja, ter tudi taka, ki telo ohlaja. Dolgo sproščanje se odsvetuje. Kapha ljubi udobje, vendar potrebuje stimulacijo.

Prava vadba za kapha došo bo pri vadečem normalizirala telesno težo ter odstranila sluz in odvečno vodo iz telesa. Vadeči bo bolj buden in aktiven, v telesu in umu bo prebudil občutek vitalnosti.

Za konec

S pravilnim kombiniranjem jogijskih položajev, dihalnih tehnik in meditacij ustvarjamo pogoje za celostno telesno in umsko ravnovesje, ki nas lahko pripelje do globljih duševnih spoznanj in premikov. Ajurvedska joga vata, pitta in kapha v kombinaciji z individualno izbrano prehrano, začimbami, zelišči, dnevno rutino ter ajurvedskimi negovalnimi in čistilnimi tehnikami, ki jih sami izvajamo, je edinstveno orodje za samopomoč pri ohranjanju ali vzpostavitvi ravnovesja v telesu in umu.

Deli svoje mnenje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...