Andreja Pancar

Downov sindrom oz. zakaj danes nisem obula različnih nogavic

21. marec 2019    56 ogledov

Globoko spoštujem življenje. Vse njegove oblike … Osebe z Downovim sindromom ali kakršnokoli drugo motnjo v razvoju so veličastne, vredne vsega Spoštovanja, Ljubezni, Sprejemanja.

Prav je, da se o tem govori. Prav je, da se razbija, na žalost še vedno prisotna, stigma … Ne samo danes … Vsak dan …

Razumem bolj ali manj posrečen namen, da z različnimi nogavicami opozorimo na drugačnost.

A vendarle. Obujemo različne nogavice in mislimo, da smo podprli osebe z Downovim sindromom. Pa smo jih res? Smo s tem polepšali njihov vsakdan? Smo jih obiskali, objeli, ponudili konkretno pomoč? Smo resnično nekaj storili? Ne. Obuli smo različne nogavice in odhiteli v svojo resničnost, v svoj svet hitenja, obveznosti … Smo sploh koga opazili? Kaj šele zanj kaj storili?

Tudi jaz ne … Zato nisem niti obula različnih nogavic. Ker moje nogavice v resnici ne štejejo. Štejejo dejanja, ne besede in prazne geste.

Kaj v resnici lahko storimo? Postanemo člani društva in z nekaj evri letne članarine prispevamo h kakovosti življenja oseb z D.S., doniramo dohodnino, jih obiščemo, poklonimo iskren nasmeh ob srečanju … Ko bom vse to storila, pa mogoče obujem še različne nogavice :)

Kaj pa ti praviš? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...