Mateja Sekavčnik

Indigo otroci – revolucionarji drugačne prihodnosti?

17. december 2017    1709 ogledov

Nadarjeni (mladi) ljudje, ki se soočamo z vso razvito tehnologijo, ki nam v današnjem času omogoča kvantne preskoke v tako rekoč vsaki sferi družbenega ustroja, se včasih v poplavi vseh informacij zdimo povsem izgubljeni. V eni roki vse prednosti in danosti, ki so nam na voljo, ter možnosti, ki so dandanes precej bolj pestre in na zmogljivejšem nivoju, po drugi strani pa po mnenju številnih izgubljena generacija mladih ljudi brez pravih ciljev in usmeritev.

Smo res izgubljena generacija ali pa smo nekje na poti samo izgubili vso otroško strast do življenja in tudi sami začeli verjeti v različne omejitve, ki so nam popolnoma pristrigle krila?

Indigo otroci

Nalepka indigo je poimenovanje za otroke, rojene z visoko stopnjo zavedanja, kdo smo in od kod prihajamo. Označeni smo tudi kot senzibilni, zelo intuitivni, jasnovidni in s številnim drugimi darovi. Otroci modrega žarka smo tu z namenom širiti svetlobo. V resnici nismo več ali manj vredni kot drugi. Smo samo drugačni.

Naporni 'uporniki'

Indigo otroci smo drugačni, a obenem povsem enaki kot vsi drugi ljudje. Od drugih se razlikujemo po tem, da se zavedamo prispevka, ki ga moramo 'nujno' dati svetu, in se pod tiktakajočo uro, ki bije v naših ušesih, čutimo odgovorne ustvarjalce sprememb, ki smo jih prišli narediti na naš planet.

V meni je že, odkar pomnim, tlela iskra spoznanja, da sem na svetu s posebno vlogo, ki jo moram nujno izpolniti. Sicer sem med odraščanjem razumsko to svojo 'kraljevsko' vizijo o boljšem jutri malce potlačila, vendar je moje srce ni nikoli pozabilo.

Avtoriteta in pravila so za nas nesmisel

Avtoriteta in pravila so nekaj, kar indigi slabo prenašamo. Sama avtoritete nikdar nisem marala, zdelo se mi je nerazumljivo, kako lahko nekdo izvaja nekakšno absolutno avtoriteto nad komerkoli. Ob tem se je hitro prebudil moj bojevniški duh.

Za precej pravil, ki so v družbi sprejemljiva in tudi samoumevna, mi pogosto ni jasno, zakaj sploh so, ker so že v osnovi nesmiselna. Razumem, da jih v določeni meri trenutno še potrebujemo, vendar veliko teh pravil ljudi zgolj navaja, da sledijo, ne da bi sploh razmišljali, zaradi česar so tu in čemu sploh živijo.

Sistemi ubijajo ustvarjalnost indigov

V tradicionalnih šolskih sistemih je za zdaj še vedno tako, da sta bolj kot razmišljanje s svojo glavo in ustvarjalnost cenjena učenje na pamet in početje stvari, ki so v okvirih poznanega. Vsi sistemi, tako šolski kot drugi, ki so okosteneli in zastareli, indigo otrokom povzročajo nemalo preglavic.

Indigi potrebujemo manevrski prostor za svojo domišljijo, kreativnost, ustvarjalnost in izraznost na številne načine, saj nas zanimajo različne stvari, včasih nekatere zgolj za kratek čas. Ne razumemo različnih togih sistemov in njihovega zastarelega režima, saj smo v svojem bistvu nosilci takšnih in drugačnih sprememb.

Kreativni geniji ali nerazumljeni zavoženci?

Izmed toliko različnih stvari, ki nas zanimajo, pa težko ohranimo fokus zgolj na eni. Ko najdemo tisto pravo, ki nas navdaja s strastjo, lahko postanemo mojstri na tem področju. Vendar je pot do tega, da se zares posvetimo enemu področju, ki nas dovolj zadovoljuje, včasih precej ovinkasta. V vsem direndaju in pričakovanjih današnjega sveta se lahko izgubimo.

Imamo veliko idej, ki pa jih nemalokrat tudi ne znamo uresničiti. Izziv nam je njihova prizemljitev v fizični svet. Nekateri indigi so tudi v svojih zrelih letih življenja še vedno finančno odvisni od svojih staršev in še vedno iščejo svoj smisel. Prav tako jih lahko mnogo (tudi zaradi odtujenosti) po domače rečeno popolnoma zabluzi, tudi podleže alkoholu in drugim substancam.

Senzitivnost in intuitivni darovi

Indigo otroci smo senzitivni, z globoko razvito intuicijo. Veliko jih je naravnih medijev. Z izostrenimi čutili se zavedamo življenja in energije okrog nas. Zaradi tega tudi lahko tudi hitro absorbiramo negativne energije okrog nas, ki na lahko popolnoma izžamejo. Imamo nekakšen detektor laži, takoj zaznamo neiskrenost in neresnico.

Mogoče včasih gledamo na svet skozi preveč rožnata očala. Sama sem jo zaradi svoje prijaznosti in naivnosti včasih tudi pošteno skupila, saj nisem računala na to, da vsi ljudje, ki so okrog mene, niso vedno v polnosti prebujeni, dobronamerni in čuteči za okolico.

Otroci zvezd

Indigo, kristalni in mavrični – nalepke, ki so nam bile dane, da osmišljajo naše vedenje. A so zgolj to – nalepke, ki skušajo razumsko opredeliti vedenje o širjenju zavesti, ki ga prinašamo na Zemljo. Mogoče pa imajo zvezde za nas tudi druge posebne pomene, ki so skriti za tančico razuma.

Zvezde so bile od nekdaj bile moj navdih in varno pribežališče, ko sem podvomila o svojem smislu. Prinesle so mi spokojnost in mir ter vedno podale pravšnje odgovore glede na mejnike v mojem življenju. Že kot majhna sem rada pogledovala v nebo, polno zvezd, in čutila, da prihajam od nekje tam. Ne da ubesediti vseh občutkov, ki me prevevajo vedno, ko zrem v nebo, posuto z zvezdami, in v svojem globokem smislu pogrešam svoj pravi dom.

Hiperaktivnost

Težko se osredotočamo samo na eno stvar in se začnemo hitro dolgočasiti, če stvar postane nezanimiva. Hiperaktivnost je ena od oznak, ki jih precej radi dajejo indigo otrokom. Zdravniki zaradi motenj, ki jo povezujejo s hiperaktivnostjo, predpisujejo pomirjevala in različna zdravila, ki niso rešitev za ogromno energije, ki je uskladiščena v indigih in jo je treba porabiti na bolj zdrave načine.

Nerazumljenost lahko vodi v agresivnost

Če indigo generacija v svojem okolju oziroma življenju ne najde dovolj opore, lahko postane zelo agresivna do sebe in svoje okolice. Na neki način lahko izgubimo vero v pravičen in prijazen svet. Tudi sama sem se, predvsem med odraščanjem, srečevala z različnimi izbruhi jeze in agresivnosti, ker ni bilo razumljeno, da želim samo živeti svojo resnico in avtentičnost, in ne resnice nekoga drugega.

Ne potrebujemo razumevanja, temveč zgolj ljubezen

Velikokrat se zdi, da ob svojem 'čudaškem' obnašanju in nerazumevanju preostalega sveta zlahka postanemo zaprti vase in z občutkom, da ne spadamo nikamor. Lahko postanemo odtujeni. Včasih vsi izgubimo kompas in svoje naravno vedenje o tem, kako naj bi delovali. Ugotovila sem, da pravzaprav ne potrebujem razumevanja svoje okolice, saj se včasih zgodi, da me niti bližnji ne razumejo povsem, temveč zgolj njihovo ljubezen.

Osnovno bistvo, ki ga potrebujemo za svoje zdravo delovanje in življenje, je ljubezen ljudi, ki so nam blizu. To pomaga, da vztrajamo v takšnih in drugačnih izzivih. Tako je tudi pri vseh drugih ljudeh, naj bodo otroci, najstniki ali odrasli ljudje, saj občutek ljubljenosti navdaja z resničnim blagoslovom, ki daje navdih, da se spomnimo svojih potencialov in jih v polnosti izrazimo.

Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...