Kaj je to poslanstvo? Pojem, ki smo si ga izmislili, da bi osmislili naše življenje, za katerega v resnici ne vemo, ali ima kak smisel ali ne? Ali je morda vsakdo izmed nas res poslan v to življenje z nekim namenom? Vsakdo skuša izpolniti ta namen, nekateri zavestno, večina pa nezavedno? Nekateri ugotovijo, kaj je njihovo poslanstvo, drugi pa ne, a ga vseeno izpolnjujejo?
Ta in podobna vprašanja se mi motajo po glavi že dolga leta. Mislim, da je poslanstvo dejavnost, ki jo opravljaš in te tudi notranje izpolnjuje. V mladosti sem delal veliko različnih stvari, a me nobena ni izpolnjevala. Delal sem le zaradi denarja, ki sem ga potreboval. Potem sem začel prevajati knjige. To je bilo nekaj povsem drugega. Izpolnjevalo me je. Najprej sem jih le prevajal, potem sem jih tudi izdajal. Čutil sem, da delam nekaj pomembnega. Za ljudi. Čutil sem, da ljudem pomagam. Našel sem knjigo, za katero sem čutil, da bi ljudem koristila. Jim sporočila nekaj pomembnega. Jih nekaj naučila. To knjigo sem prevedel, prevod odnesel v tiskarno, kjer so natisnili slovensko knjigo, ki sem jo potem ponudil ljudem. Ljudje so jo prebrali in knjiga jih je ganila ter jih nekaj naučila. Povedali so mi, da so mi hvaležni in jaz sem poiskal novo knjigo in še eno in še eno. Čutil sem se izpolnjenega.
Leta pozneje sem se začel ukvarjati z dotikom. Z masažami. Ugotovil sem, da se znam človeka dotakniti na tak način, da se potem počuti mnogo bolje. Spoznal sem, da z dotikom lahko zdravim, osrečujem, spreminjam razpoloženje. Učil sem se, vadil, se izmojstril. Dotik je postal moje delo, moja ljubezen, moje življenje.
In kaj je moje poslanstvo? Našel sem skupno točko svoje prejšnje in sedanje dejavnosti, dela s knjigami in dela z dotikom. Ta skupna točka je pomoč ljudem. Tudi pri delu z dotikom me najbolj izpolnjuje občutek, da ljudem dajem nekaj lepega. Moje poslanstvo je to, da drugim pomagam. Prej sem jim pomagal z dobrimi knjigami, zdaj jim pomagam s svojim dotikom.
Opazil sem pa še nekaj. Prevajanje knjig mi je bilo naporno. Trudil sem se. Mučil. Včasih sem potreboval ves dan ali še več, da sem ugotovil, kako bi primerno prevedel neko besedo. Kadar mi je steklo, sem seveda tudi užival ob prevajanju, a velikokrat sem tudi trpel. Občutek izpolnjenosti je prišel, ko sem knjigo prevedel. Še lepše in olajšano sem se počutil, ko je prišla iz tiskarne. Masiranje mi nikoli ni naporno. Vedno mi je v užitek. Uživam, medtem ko masiram, in uživam, ko mi oseba pove, da je uživala v masaži, ko mi pove, kaj vse je od masaže dobila, kaj je spoznala, kaj je občutila, katere travme je razrešila … . Izpolnjen sem že med masažo in tudi po njej.
Ko sem prevajal in izdajal knjige, sem čutil, da živim svoje poslanstvo. Prav tako ali pa še bolj čutim, da živim svoje poslanstvo zdaj, ko masiram. Z obema dejavnostima izpolnjujem svojo nalogo, da pomagam ljudem. Razlika je le v tem, da v masaži bolj uživam in ne trpim. Ta dejavnost je še bolj moja, z njo se še bolje in lažje izražam, v njej sem se še bolj izmojstril.
Tako sem na lastni koži spoznal dva kazalca, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, ali živimo svoje poslanstvo. Prvi kazalec je ta, da nas delo, ki ga opravljamo, notranje izpolnjuje. Če pa ob delu, ki nas notranje izpolnjuje, še uživamo, to samo še dvakratno potrjuje, da živimo svoje poslanstvo.
Kako ugotovimo, ali je delo, ki ga opravljamo, naše poslanstvo:
1. delo nas notranje izpolnjuje;
2. ob delu uživamo.
Vabljeni na masažno terapijo. Če začutite, pišite na e-mail, na FB messenger ali pokličite.
e-mail: tomaz.serafi@gmail.com
tel.: 040 714 706
web: https://xn--zaivi-duo-s3b62a.weebly.com/
inspiracije