dr. Kristina  Knific

Kako prenehati odlašati z neprijetnimi opravili?

23. junij 2020    521 ogledov

Odlašanje je navada, s katero v svojem življenju ustvarjamo stres in ki nam pobere ogromno energije ter priložnosti za srečnejše življenje. Prvi korak pri spremembi te navade je, da se tega zavemo in za stanje prevzamemo odgovornost. Drugi korak je, da navado spremenimo.

Če opazujete sebe ali koga drugega, boste verjetno opazili, da imamo ljudje različne strategije, s katerimi se zaposlujemo ali si podamo 'opravičila', da se nam ni treba lotiti neprijetnih zadev. Vsak od nas ima pogosto svoje 'globlje vzroke odlašanja' in sprememba je lažja, če jih raziščemo in osvobodimo, pogosto najlaže skozi samoizpraševanje ali pomoč nekoga, ki je vešč te naloge.

Kako lahko prenehamo odlašati z neprijetnimi opravili?

Prva možnost je, da razmislimo, ali je opravilo res zgolj naša zadeva oz. kaj od opravila je res naša zadeva. Resnično se nam ni treba ukvarjati z zadevami, ki niso naše. Če ugotovimo, da dotično opravilo ni naša zadeva (ni del naših pristojnosti in odgovornosti), se ga že s tem osvobodimo. Prav tako ni potrebno, da vsa opravila izvedemo sami. Sem spadajo vsa opravila, ki so nujna, vendar ni pomembno, kdo jih opravi. V poslovnem svetu jih lahko delegiramo podrejenim, v zasebnem življenju pa svojim družinskim članom. Pogoj za delegiranje je usposobljenost oseb za opravilo, za kar je vsekakor treba poskrbeti. Pri vključevanju svojih otrok v gospodinjska opravila se lahko zavemo, da je ena od nalog starša tudi učenje osnovnih veščin za samostojno življenje, in sem spadajo prav vsa družinska opravila, ki so primerna njihovi starosti. S tem otroku lahko omogočimo, da v varnem okolju pridobiva veščine in sposobnosti, pozitivne izkušnje, čut za prispevanje in zaupanje vase. Poleg razpoložljivih virov v okviru prve možnosti lahko uporabimo tudi zunanje vire. Možnosti je vedno več, kot se jih sprva zavedamo.

Druga možnost je zmanjšanje neprijetnega učinka, ki ga ima na nas neprijetno opravilo. Resnica je, da neprijetnemu opravilu s svojimi mislimi damo vso težo, kar nas potem bremeni. Vidimo samo negativno, vse pozitivno pa morda prezremo. Pri spremembi fokusa nam pomaga, če si odgovorimo na vprašanja, kot so: Zakaj je to opravilo dobro?; Kako z njim pomagam drugim?; Katero vrlino s tem opravilom krepim pri sebi?; Kako je to zame dobro?. Če ste naravnani bolj nase in ne dobite ničesar dobrega zase, vam zaupam, da vam neprijetno opravilo lahko pomaga pri soočanju z egom ali s potlačenimi in nesprejetimi vidiki vas samih.

Med nujna in pomembna opravila v okviru te skupine pogosto spadajo tudi naloge, ki izhajajo iz naših 'odnosov z bližnjimi' (npr. pogovor o neprijetni, vendar pomembni temi; pogovor o temi, kjer se bojimo posledic odziva druge osebe; postavitev meje ipd.). Tu se pogosto rabimo soočiti s svojimi strahovi in jih razrešiti.

Tretja možnost je popestritev neprijetnega rutinskega opravila z drugo prijetno aktivnostjo. Sama si gospodinjska opravila popestrim s poslušanjem glasbe in zanimivih oddaj, za kar si pogosto drugače ne vzamem časa. Za ta namen sem si že pred leti kupila brezžične slušalke, saj moj izbor vsem domačim ni vedno všeč. Možne rešitve za vas same lahko dobite z odgovori na vprašanja: S čim si lahko popestrim to dolgočasno rutinsko opravilo?

Četrta možnost je, da zmanjšamo čas izpostavljenosti. Če opravimo neprijetno opravilo že zjutraj, se z njim ukvarjamo zgolj toliko časa, kot ga od nas zahteva. Če ne, se nam misli čez dan vračajo k njemu in tako 'njegovo breme' nosimo s seboj cel dan, teden ali celo mesec – vse dokler se ne odločimo, da neprijetno opravilo opravimo. Čas izvajanja lahko omejimo na minimum, če si odgovorimo na vprašanja: Kaj je dovolj, da lahko štejem, da je to opravilo opravljeno? Kateri koraki pri izvedbi opravila največ prispevajo k rezultatu? Kateri so manj pomembni in jih lahko brez škode opustim?

Manj časa za opravilo porabite, če znotraj izvedbe opravila izvedete zgolj tisto, kar je pomembno in ima pomemben doprinos k rezultatu.

Peta možnost je možnost samomotivacije. Ker smo si med seboj osebnostno različni, nas lahko motivirajo različne stvari in v okviru spoznavanja sebe izvemo, kaj motivira nas same. Možnosti je pri vsakem od nas več. Motiviramo se lahko tudi s prijetnim opravilom tako, da za neprijetnim opravilom uvrstimo izvedbo opravila, ki nas radosti (npr. opravilo, ki nam je v izziv, ga opravimo z veseljem, pogovor s prijateljem/prijateljico, odmor za kavo ipd.). Naslednja možnost je, da sami sebe nagradite z darilom (npr. si izpolnite neko željo, se nagradite z nečim, kar vam je dragoceno) ali se pohvalite. Tisti, ki nimate posebnih želja, vas lahko motivira, če ozavestite, katerim težavam se boste izognili, če boste opravilo izvedli pravočasno.

Kako do motivacije za spremembo?

  • Kaj se bo zgodilo, če opravilo izvedete?
  • Kaj se bo zgodilo, če opravila ne izvedete?
  • Kaj se ne bo zgodilo, če opravilo izvedete?
  • Kaj se ne bo zgodilo, če opravila ne izvedete?
  • Kakšne bodo vaše možnosti za odločanje o tej temi čez eno leto (pet let)?

Odkrili smo zgolj nekaj možnosti, ki v praksi pogosto delujejo, če jih uporabimo, kajti odlašanje je zgoj navada in vsako navado lahko spremenimo.

Kako se pa tebi zdi? 2
  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (za tvoj 1. komentar)!
  komentiral 5 mesec nazaj
Hvala zelo uporaben nasvet.
Vesna
Irena
  komentiral 5 mesec nazaj
Super. Odlašam z opravilom,ki ni neprijetno,ga je potrebno opravit,a se mi ne da. Pa ga bom opravila. Zase,v parih dneh.❤
Nalagam...