Ko želite pomagati, pa vas ne slišijo: tiha moč potrpežljivosti in notranje meje

Ko želite pomagati, pa vas ne slišijo: tiha moč potrpežljivosti in notranje meje

Včasih nas najbolj boli tam, kjer dajemo najbolj iskreno.
Ta zapis je namenjen vsem, ki ste že kdaj želeli pomagati in ob tem skoraj izgubili sebe.

Vsak od nas se je kdaj znašel na točki, ko je želel za nekoga narediti več, kot je ta oseba znala sprejeti. Ko dajemo vse, svoj čas, svojo pozornost, svojo ljubezen in se znajdemo v praznini, kjer ni odziva. Kjer nas oseba ne sliši, ne začuti ali celo obrne hrbet.

Kaj storiti takrat?

Ko pomoč ni sprejeta.

Pred časom je k meni prišla ženska, ki je govorila o svojem možu. Želela mu je stati ob strani, ko je prehajal skozi težko obdobje. Spodbujala ga je, mu predlagala pogovor, mu želela odpreti vrata k strokovni pomoči. Vse je delala iz ljubezni in želje, da bi mu bilo lažje.

Toda mož se je zaprl vase. Njene besede so ga bremenile, namesto da bi mu bile v oporo. Ko je poskušala pomagati, je pogosto odvrnil: »Pusti me, sam bom.«

»Ne razumem,« je dejala tiho. »Zakaj zavrača mojo pomoč, ko bi mu rada samo stala ob strani?«

Morda ste se tudi vi kdaj znašli v podobni situaciji, ko iz ljubezni dajete vse, a druga stran vaše podpore ne sprejme. Ko vas namesto bližine in povezanosti preplavi občutek, da ste odrinjeni.

In tu se pojavi eno najglobljih vprašanj, ki ga srečujem kot mentorica:
Ali lahko resnično pomagamo, če druga oseba tega ne želi ali pa je naša naloga, da se umaknemo in dovolimo, da sam pride do svojega trenutka?

Ne izgubite sebe

Ko vas nekdo ne sliši, ko zavrača vašo prisotnost ali jo celo zlorabi, je vaša prva naloga ostati zvesti sebi.
Ne izgubiti svojega značaja, svojega srčnega kompasa, svoje etične drže. Pomagati iz ljubezni ni enako kot pomagati iz dolžnosti. Ko vaša pomoč postane izčrpavanje, ste že prestopili mejo.

Ohranjati svojo svetlobo ne pomeni, da jo morate na silo posojati tistim, ki jo želijo ugasniti.

Vsakdo raste v svojem času

Mnogi potrebujejo lastne izkušnje, da pridejo do spoznanja. Tudi vi ste jih. Nekatere lekcije se zapisujejo le skozi bolečino, druge skozi izgubo. Pomembno je, da spoštujete njihov tempo. Da se umaknete, ko je treba, in da zaupate procesu, tudi če vas boli.

Včasih ste vi seme, ki ga nekdo še ne zna zalivati. Pustite, da čas naredi svoje.

Ljubezen brez pogojev

Ljubezen brez pogojev ne pomeni, da ste vedno in povsod na voljo. Pomeni, da ostajate odprti v srcu, ko oseba morda nekoč le potrka. Takrat ne pustite, da bi vas ego ustavil z besedami: »Ti si imel/a svojo priložnost.« Če je resnično v vašem srcu, da pomagate, boste vedeli, kdaj znova odpreti vrata.

Kot mentorica sem tudi sama že večkrat stala pred vprašanjem:
Ali naj vztrajam v odnosu, kjer moja prisotnost ni zaželena, ali naj se tiho umaknem in ostanem zvesta sebi?

Vedno znova sem prišla do istega odgovora: zrelost ni v tem, da rešimo druge. Zrelost je v tem, da znamo s spoštovanjem stopiti korak nazaj in ostati v ljubezni.

Vprašanja za razmislek

Ali vas trenutno izčrpava skrb za nekoga, ki ne zmore ali noče sprejeti vaše podpore?
Ali morda dajete več, kot prejemate?
Kako bi izgledalo, če bi v tej dinamiki raje negovali svoje meje kot svoje občutke krivde?
Kje v sebi nosite potrebo, da morate rešiti druge, da bi potrdili svojo vrednost?
Nežna mantra

»Spoštujem pot drugega in ostajam v svojem centru.
Moja ljubezen ni pogojena s sprejemanjem.
Je miren tok, ki najprej napolni mene.«

Vaš notranji kompas

Vem, kako globoko boli, ko ste pripravljeni voditi, podpirati, ljubiti a vas drugi ne vidijo, ne razumejo ali vas celo ranijo. V teh trenutkih je pomembno, da ne pozabite svojega poslanstva: vi niste tukaj, da rešujete. Tukaj ste, da zasijete v svoji resnici. Včasih to pomeni pomagati, včasih pa to, da se umaknete z ljubeznijo.

Naj bo to vaš notranji kompas.

Spodbudno sporočilo za konec

Če čutite, da vas kdo v vašem življenju vleče v krog samopozabe, naj vas ta zapis nežno opomni:
Ne izgubljajte sebe, da bi rešili druge.
Dajte prostor. Dajte čas.
In zaupajte, da tisti, ki jih resnično pokliče vaše srce  vas bodo našli, ko bodo pripravljeni.

Povabilo v stik

Če se tudi vi kdaj znajdete na točki, ko ne veste, ali vztrajati ali se umakniti vas povabim, da skupaj pogledava, kaj vam telo, duša in srce resnično govorijo. Včasih že en pogovor razjasni več, kot bi si mislili.

Zaključni citat

»Resnična pomoč ni v tem, da rešimo druge, temveč da jim nežno držimo prostor, dokler ne začnejo verjeti vase.«

Z vami na poti,
Patricija Černilogar Okorn
Mentorica za osebno rast, dušno preobrazbo in notranje zdravljenje.

www.potspoznanja.com