Jelka Klun

Labirinti

piše: Jelka Klun
15. avgust 2018    66 ogledov

Kaj je pravzaprav labirint? To je zelo star simbol, ki ga najdemo v mnogih kulturah in po katerem lahko hodimo na ve─Ź na─Źinov. Je ritual, ki nas vabi, da do┼żivimo enkratno izku┼ínjo. Je orodje, ki nam pomaga, da do┼żivimo jasnost in pomo─Ź pri sprejemanju ┼żivljenjskih odlo─Źitev.

Besedi ┬╗labirint┬ź in ┬╗blodnjak┬ź sta sicer med seboj zamenljivi, a se gradnji po strukturi razlikujeta. Labirintove poti so po vijugah speljane k sredi┼í─Źu, blodnjak pa ima lahko slepe prehode in pravo pot, ki vas, ko jo odkrijete, obi─Źajno vodi skozi blodnjak k izhodu na drugi strani.

V sredi┼í─Źu ┬álabirinta lahko pustimo in odvr┼żemo, ─Źesar ne potrebujemo ve─Ź. Hoja po njem simbolizira na┼ío pot, pomaga nam pri preobrazbi vrednot in prepri─Źanj, ki nas omejujejo. To je pot do na┼íega lastnega sredi┼í─Źa Sprehod po labirintu je namenjen premi┼íljevanju, zbranosti, poglobitvi vase, pomiritvi in o─Źi┼í─Źenju. V sredi┼í─Źu spustimo vse svoje te┼żave in skrbi ter iz labirinta pridemo z novo, ─Źisto energijo. Labirinti so prispodoba odkrivanja, umevanja in raziskovanja. Vsak udele┼żenec se odlo─Źi, s kak┼ínim namenom bo hodil skozenj.

A pot skozi labirint vseeno ni enostavna. V─Źasih se nam zdi, da napredujemo proti sredi┼í─Źu, na naslednjem ovinku pa se ┼że zdi, kot da se od njega oddaljujemo. Nato naredimo zavoj in se znajdemo ─Źisto blizu sredi┼í─Źa, ampak spet nas pot zapelje v nasprotno smer.

V ┼żivljenju se v─Źasih, ko trudoma stopamo proti sredi┼í─Źu, na zunaj zdi, kot da se zaradi ovinkov od njega oddaljujemo. ─îe se zana┼íamo le na svoj razum, nas lahko zagrabi obup in se ┼żelimo vrniti nazaj. Vendar pa zmeda ni v poti, temve─Ź v na┼íih glavah, v na┼íih mislih.

Navidezno se oddaljujemo, toda v resnici smo vedno bli┼żje cilju. ┼Żivljenje je polno oddaljevanja in pribli┼żevanja. Ne bomo jezdili na belem konju naravnost proti soncu. V ┼żivljenju je polno ovinkov. V─Źasih sredi┼í─Źe izgubimo iz vida, v─Źasih pa pozabimo, kam smo namenjeni. A v labirintu ┼żivljenja je najpomembneje to, da se ne ustavimo.

Labirinti, ki se pojavljajo po vsem planetu in v vsej zgodovini, so ┼że od nekdaj zvezani z mnogoterimi pomeni: s sre─Źo, odre┼íitvijo in dobrim, a hkrati tudi z nelagodjem, smrtjo in zlim. Pol┼żasto zavite poti so izzivalne in skrivnostne ÔÇô labirint, ki pogosto nastopa v obliki uganke, prina┼ía razburjenje in strah, a tudi olaj┼íanje, ko ugotovimo, da smo izbrali pravo pot in prispeli na cilj.

Najstarej┼íi najdeni labirint ima obliko kroga z enim vhodom in sedmimi koncentri─Źnimi krogi po katerih se pride do sredi┼í─Źa. Tak labirint se imenuje klasi─Źni labirint. Pravi labirint ima samo en vhod in izhod in eno sredi┼í─Źe proti kateremu hodi obiskovalec.

Zahodna civilizacija najbolj pozna kretski labirint iz anti─Źnega mita o Tezeju, Minotavru in Arijadni.

Tezej vstopi v labirint z vretenom, ovitim z nitjo ki mu ga je dala Arijadna in s pomo─Źjo katere je na┼íel izhod iz labirinta potem ko je premagal Minotavra. Tezej razvija to vreteno, medtem ko vstopa v Labirint. Ko pa se vra─Źa, za─Źne zavijati nit s popolnimi kro┼żnimi gibi in ta postane klob─Źi─Ź. Vreteno predstavlja nepopolnost njegove notranje biti, ki se mora odviti in iti preko dolo─Źenih preizku┼íenj . Krogla, ki jo oblikuje, ko navija nit nazaj, pa predstavlja popolnost, ki jo je dosegel s tem, da je prestal preizku┼ínjo in uspel ponovno priti ven.

Simboli─Źno Tezej predstavlja zavest, ki vstopa v ┼żivljenje s svojo ni┼żjo naravo katero premaga zaradi poguma da je vstopil v mra─Źni labirint (sam vase) in s pomo─Źjo Arijadne (du┼ía, vi┼íji jaz), ki mu je dala nit s katero ostane vezan s tistim najbolj┼íim v sebi. Zmagovalec je tisti, ki zmaga nad svojim ni┼żjim aspektom s pomo─Źjo du┼íe.

V psiholo┼íkem smislu je labirint┬á kot ─Źlovekov notranji svet, duhovni pol katerega osvajamo s potovanjem proti sredi┼í─Źu ÔÇô labirinta in samega sebe.

Kaj pa ti praviš? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...