Ko meditiramo, smo sposobni peljati svojo zavest v razliÄne dele svojega uma. Sprehajamo se preko nižjega uma, ki dvigne instinktivne potrebe. Nato srednjim delom uma, ki se ukvarja s podatki. Do viÅ”jega uma, ki je podroÄje nadzavestne dejavnosti. To pa je izvor globljega znanja, intuicije.
Ali so izzivi, ko meditiramo?
Ko se sprehajamo preko razliÄnih delov naÅ”ega uma, pa je lahko vÄasih tudi izziv. Zakaj? Takrat pridemo v stik ali ozavestimo razliÄne strahove, boleÄine, vzorce, samskare ( mentalne vtise ), komplekse, fobije, ki so v nižjem um.
Marsikdo se s tem ne ukvarja zavestno, a ravno tu je lahko najveÄji razlog za razliÄne bolezni, pa naj gre za kroniÄno utrujenost, napetosti, duÅ”evne stiske, obÄutek ogroženosti. Ker oseba tega ne ozavesti, se poistoveti s temi obÄutki, vzorci, boleznijo. To pa vpliva na njihov pogled na svet. Ali je vedno le boj za preživetje? Vam želijo vsi samo slabo? Ali razlikujete med sabo in drugimi? Ali vidite svet, tak kot je?
Ker je vÄasih neprijetno, pa veÄina ljudi odneha s prakso meditacije
Predvsem, Äe se lotijo tega sami in v množici informacij ne najdejo prave usmeritve. Dobro je vaditi na zaÄetku z uÄiteljem, ki razume proces in ti pokaže pot, kako meditirati. Je namreÄ kar nekaj zelo dobrih praktiÄnih usmeritev, ki pomagajo na tej poti. Tukaj je zelo dober pomoÄnik dih, jogijske asane, praksa koncentracije in seveda razliÄni pristopi.
Kako nam redna praksa meditacije pomaga?
Preko meditacije lahko vidimo jasnejÅ”o sliko, pravzaprav ozdravimo boleÄe spomine iz preteklosti in se znamo loÄiti od tega. Nismo identificirani kot boleÄina. Ko dosežemo sproÅ”Äen um, bomo videli harmoniÄni svet. Se pravi ne spreminjamo sveta zunaj nas, ampak znotraj nas.
Ko postopoma dosežemo sproÅ”Äenost na fiziÄni in duÅ”evni ravni, postanemo zdravitelji svojega telesa. Saj znamo preusmeriti energijo tja, kamor jo potrebujemo.
- UpoÄasni srÄni utrpi, zniža krvni pritisk in poveÄa krvni obtok.
- Odpravlja korenski vzrok zaskrbljenosti, stresa, negativnih misli in fobij.
- Vstopimo v razsežnosti navdiha, samospoznanja.
- Dosežemo intuitivno znanje, ki zazna popolnost situacije.
- Harmoniziranje uma in reprogramiranje omejujoÄih vzorcev.
- Globoka sprostitev in regeneracija.
- Blagostanje in razsvetljenost.
Kdo lahko meditira?
Pravzaprav je meditacija primerna za veÄino ljudi, tudi otrok. Pri otrocih le prilagodimo tehnike na naÄin, da je bližje otroku in traja krajÅ”i Äas.Ā
Pomembno je le, da najdete pravi pristop, ki je pisan vam na srce. Zato bo morda jogini izbrala druge vrste meditacijo, kot poslovna oseba. In bo imela morda tudi drug cilj. Glavni cilj pa je pravzaprav skupen in to je oÄiÅ”Äenje uma, za jogije morda dodatno samadhi. Je pa meditacija preprosta, lahko le nekaj minut na dan in uÄinke boste lahko prepoznali hitro. Bolj v stiku boste s seboj, bolje se boste poÄutili in postali boste opolnomoÄeni.
Za koga meditacija ni? V primeru resnejÅ”ih oblik duÅ”evnih bolezni se meditacija ne priporoÄa. V takem primeru je zagotovo bolj priporoÄljiva vodena fiziÄna vadba in dihalne tehnike. Ko se oseba stabilizira, pa lahko pod osebnim vodstvom nadaljuje s prakso meditacije.
KakŔni so izgovori, da oseba ne meditira?
VeÄinoma pravijo, da je težko. Upira se le um, saj je vÄasih trmasto zakoreninjen v naÄinu razmiÅ”ljanja. Ko spoznamo, da imamo mi moÄ izbire in sledimo svojim vrednotam potem prepoznamo, da je v resnici zelo preprosto. Da nimajo Äasa. Je 5 minut na dan vredno boljÅ”ega poÄutja? Da je to larifari in ne deluje. Poglejte si krajÅ”i posnetek o raziskavi meditacije. Da je povezano z vero. Kaj pa Äe vam povem, da je osnovna praksa meditacije fokus na dih? V bistvu gre le za odloÄitev in razumevanje, da je naÅ” um, kot razliÄne sobane. In Äe Äistimo stanovanje, le zakaj ne bi oÄistili tudi naÅ”ega uma?
ā Dobro programiran um lahko iz tega sveta naredi raj. Slabo programiran um pa naredi pekel na zemlji.ā