Ko meditiramo, smo sposobni peljati svojo zavest v različne dele svojega uma. Sprehajamo se preko nižjega uma, ki dvigne instinktivne potrebe. Nato srednjim delom uma, ki se ukvarja s podatki. Do višjega uma, ki je področje nadzavestne dejavnosti. To pa je izvor globljega znanja, intuicije.
Ali so izzivi, ko meditiramo?
Ko se sprehajamo preko različnih delov našega uma, pa je lahko včasih tudi izziv. Zakaj? Takrat pridemo v stik ali ozavestimo različne strahove, bolečine, vzorce, samskare ( mentalne vtise ), komplekse, fobije, ki so v nižjem um.
Marsikdo se s tem ne ukvarja zavestno, a ravno tu je lahko največji razlog za različne bolezni, pa naj gre za kronično utrujenost, napetosti, duševne stiske, občutek ogroženosti. Ker oseba tega ne ozavesti, se poistoveti s temi občutki, vzorci, boleznijo. To pa vpliva na njihov pogled na svet. Ali je vedno le boj za preživetje? Vam želijo vsi samo slabo? Ali razlikujete med sabo in drugimi? Ali vidite svet, tak kot je?
Ker je včasih neprijetno, pa večina ljudi odneha s prakso meditacije
Predvsem, če se lotijo tega sami in v množici informacij ne najdejo prave usmeritve. Dobro je vaditi na začetku z učiteljem, ki razume proces in ti pokaže pot, kako meditirati. Je namreč kar nekaj zelo dobrih praktičnih usmeritev, ki pomagajo na tej poti. Tukaj je zelo dober pomočnik dih, jogijske asane, praksa koncentracije in seveda različni pristopi.
Kako nam redna praksa meditacije pomaga?
Preko meditacije lahko vidimo jasnejšo sliko, pravzaprav ozdravimo boleče spomine iz preteklosti in se znamo ločiti od tega. Nismo identificirani kot bolečina. Ko dosežemo sproščen um, bomo videli harmonični svet. Se pravi ne spreminjamo sveta zunaj nas, ampak znotraj nas.
Ko postopoma dosežemo sproščenost na fizični in duševni ravni, postanemo zdravitelji svojega telesa. Saj znamo preusmeriti energijo tja, kamor jo potrebujemo.
- Upočasni srčni utrpi, zniža krvni pritisk in poveča krvni obtok.
- Odpravlja korenski vzrok zaskrbljenosti, stresa, negativnih misli in fobij.
- Vstopimo v razsežnosti navdiha, samospoznanja.
- Dosežemo intuitivno znanje, ki zazna popolnost situacije.
- Harmoniziranje uma in reprogramiranje omejujočih vzorcev.
- Globoka sprostitev in regeneracija.
- Blagostanje in razsvetljenost.
Kdo lahko meditira?
Pravzaprav je meditacija primerna za večino ljudi, tudi otrok. Pri otrocih le prilagodimo tehnike na način, da je bližje otroku in traja krajši čas.
Pomembno je le, da najdete pravi pristop, ki je pisan vam na srce. Zato bo morda jogini izbrala druge vrste meditacijo, kot poslovna oseba. In bo imela morda tudi drug cilj. Glavni cilj pa je pravzaprav skupen in to je očiščenje uma, za jogije morda dodatno samadhi. Je pa meditacija preprosta, lahko le nekaj minut na dan in učinke boste lahko prepoznali hitro. Bolj v stiku boste s seboj, bolje se boste počutili in postali boste opolnomočeni.
Za koga meditacija ni? V primeru resnejših oblik duševnih bolezni se meditacija ne priporoča. V takem primeru je zagotovo bolj priporočljiva vodena fizična vadba in dihalne tehnike. Ko se oseba stabilizira, pa lahko pod osebnim vodstvom nadaljuje s prakso meditacije.
Kakšni so izgovori, da oseba ne meditira?
Večinoma pravijo, da je težko. Upira se le um, saj je včasih trmasto zakoreninjen v načinu razmišljanja. Ko spoznamo, da imamo mi moč izbire in sledimo svojim vrednotam potem prepoznamo, da je v resnici zelo preprosto. Da nimajo časa. Je 5 minut na dan vredno boljšega počutja? Da je to larifari in ne deluje. Poglejte si krajši posnetek o raziskavi meditacije. Da je povezano z vero. Kaj pa če vam povem, da je osnovna praksa meditacije fokus na dih? V bistvu gre le za odločitev in razumevanje, da je naš um, kot različne sobane. In če čistimo stanovanje, le zakaj ne bi očistili tudi našega uma?
” Dobro programiran um lahko iz tega sveta naredi raj. Slabo programiran um pa naredi pekel na zemlji.“
