dr. Kristina  Knific

Odlašaš z neprijetnimi opravili? Katere so še druge učinkovite možnosti?

28. marec 2019    484 ogledov

Odlašanje nas drago stane, nam pobere ogromno življenjske energije in časa. Pogosto nas vodi v stres, ta pa v preobremenjenost, ki se sčasoma izrazi v obliki posledic na različnih področjih našega življenja. Pri tem je zanimivo, da se stresa pogosto niti ne zavedamo.

Če opazujete sebe ali koga drugega, boste verjetno opazili, da imamo ljudje različne strategije, s katerimi se zaposlujemo ali si damo 'opravičila', da se nam ni treba lotiti neprijetnih opravil, med katere pogosto spadajo tudi neprijetni pogovori. Tudi sama sem v preteklosti z neprijetnimi nalogami odlašala do zadnje možnosti, dokler nisem ugotovila, da me odlašanje drago stane ter mi pobere ogromno življenjske energije in časa. Kaj vse bi bilo drugače, če bi se tega zavedela prej in za to imela potrebna znanja?

Pred več kot desetimi leti mi je prišla v roke knjiga Pojej živo žabo (napisal Brian Tracy), ki priporoča, da neprijetno opravilo naredimo kot prvo opravilo v dnevu. Z raziskovanjem sebe in v okviru pomoči drugim sem odkrila, da obstaja še več možnih pristopov k spremembam.

1. Je opravilo res zgolj naša naloga?

Prva možnost je, da razmislimo, ali je opravilo res zgolj naša naloga oz. kaj od opravila je res naša naloga. Resnično se nam ni treba ukvarjati z opravili, ki niso del naše naloge. Če ugotovimo, da dotično opravilo ni naša zadeva (ni del naših pristojnosti in odgovornosti), se ga že s tem osvobodimo.

Prav tako ni treba, da vsa opravila opravimo sami. Sem spadajo vsa opravila, ki so nujna, vendar ni pomembno, kdo jih opravi. V poslovnem svetu jih lahko delegiramo podrejenim, v zasebnem življenju pa svojim družinskim članom. Pogoj za delegiranje je usposobljenost oseb za opravilo, za kar je vsekakor treba poskrbeti. Pri vključevanju svojih otrok v gospodinjska opravila se lahko zavemo, da je ena od nalog starša tudi učenje osnovnih veščin za samostojno življenje in sem spadajo prav vsa družinska opravila, ki so primerna njihovi starosti. S tem otroku lahko omogočimo, da v varnem okolju pridobiva veščine in sposobnosti, pozitivne izkušnje, čut za prispevanje in zaupanje vase.

Poleg razpoložljivih virov v okviru prve možnosti lahko uporabimo tudi zunanje vire. Možnosti je vedno več, kot jih sprva zavedamo.

2. Zmanjšanje neprijetnega učinka, ki ga ima na nas neprijetno opravilo

Druga možnost je zmanjšanje neprijetnega učinka, ki ga ima na nas neprijetno opravilo. Resnica je, da neprijetnemu opravilu s svojimi mislimi damo vso težo, kar nas potem bremeni. Vidimo samo negativno, vse pozitivno pa morda prezremo.

Pri spremembi fokusa nam pomaga, če si odgovorimo na vprašanja, kot so:

  • Zakaj je to opravilo dobro?
  • Kako z njim pomagam drugim?
  • Katero vrlino s tem opravilom krepim pri sebi?
  • Kako je to zame dobro?

Če ste naravnani bolj nase in ne dobite ničesar dobrega zase, vam zaupam, da vam neprijetno opravilo lahko pomaga pri soočanju z egom ali s potlačenimi in nesprejetimi vidiki vas samih.

Med nujna in pomembna opravila v okviru te skupine pogosto spadajo tudi naloge, ki izhajajo iz naših odnosov z bližnjimi (npr. pogovor o neprijetni, vendar pomembni temi; pogovor o temi, kjer se bojimo posledic odziva druge osebe; postavitev meje ipd.). Tu se je pogosto treba soočiti s svojimi strahovi in jih razrešiti. 

3. Popestritev neprijetnega rutinskega opravila

Tretja možnost je popestritev neprijetnega rutinskega opravila z drugo prijetno aktivnostjo. Sama si gospodinjska opravila popestrim s poslušanjem glasbe in zanimivih oddaj.

Za ta namen sem si že pred leti kupila brezžične slušalke, saj moj izbor vsem domačim ni vedno všeč. Možne rešitve zase lahko dobite z odgovori na vprašanja: S čim si lahko popestrim to 'dolgočasno' rutinsko opravilo?

4. Zmanjšaj čas izpostavljenosti

Četrta možnost je, da zmanjšamo čas izpostavljenosti. Če opravimo neprijetno opravilo že zjutraj, se z njim ukvarjamo zgolj toliko časa, kot ga opravilo od nas zahteva. V nasprotnem primeru se nam čez dan vračajo k njemu in tako 'njegovo breme' nosimo s seboj cel dan, teden ali celo mesec – vse dokler se ne odločimo, da neprijetno opravilo opravimo.

Čas izvajanja lahko omejimo na minimum, če si odgovorimo na vprašanja:

  • Kaj je dovolj, da lahko menim, da je to opravilo opravljeno?
  • Kateri koraki pri izvedbi opravila najbolj pripomorejo k rezultatu?
  • Kateri so manj pomembni in jih lahko brez škode opustim?

Manj časa za opravilo porabite, če znotraj izvedbe opravila opravite zgolj tisto, kar je pomembno in pomembno pripomore k rezultatu.

5. Samomotivacija?

Peta možnost je možnost samomotivacije. Ker smo si med seboj osebnostno različni, nas lahko motivirajo različne stvari in v okviru spoznavanja sebe izvemo, kaj motivira nas same. Možnosti je pri vsakem od nas več.

Motiviramo se lahko tudi s prijetnim opravilom tako, da za neprijetnim opravilom uvrstimo izvedbo opravila, ki nas radosti (npr. opravilo, ki nam je v izziv, opravimo z veseljem, pogovor s prijateljem/prijateljico, odmor za kavo ipd.).

Naslednja možnost je, da sami sebe nagradite z darilom (npr. si izpolnite neko željo, se nagradite z nečim, kar vam je dragoceno) ali se pohvalite. Tisti, ki nimate posebnih želja, vas lahko motivira, če ozavestite, katerim težavam se boste izognili, če boste opravilo izvedli pravočasno.

V okviru svetovanj in coachingov pogosto zastavim naslednja vprašanja:

  • Kaj se bo zgodilo, če opravilo opravite?
  • Kaj se bo zgodilo, če opravila ne opravite?
  • Kaj se ne bo zgodilo, če opravilo opravite?
  • Kaj se ne bo zgodilo, če opravila ne opravite?
  • Kakšne bodo vaše možnosti za odločanje o tej temi čez eno leto (pet let)?

Odkrili smo zgolj nekaj možnosti, ki v praksi pogosto delujejo. Sami lahko poiščete še druge konstruktivne možnosti zase, kajti vsi viri rešitev so v resnici v nas samih.

Deli svoje mnenje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...