Romana Črček

Ozaveščanje ljudi ali prikrito sabotiranje?

13. junij 2017    1936 ogledov

Zadnje čase opažam, da nekateri ljudje čutijo 'dolžnost', da 'ozaveščajo' ljudi o 'krivicah in prevarah' in se čutijo 'poklicani', da sodijo, kaj je prav in kaj ne. A žal opažam le, da imajo zelo izrazita mnenja o določenih zadevah, ne da bi sami imeli izkušnje na določenem področju. Seveda se strinjam, da je ljudi treba ozaveščati, vendar očitno marsikdo nima pojma, kaj ta beseda sploh pomeni. Bolj kot za 'ozaveščanje' opažam, da gre za prikrito sabotiranje. Ozaveščanje ne pomeni soditi, kaj je prav in kaj ne. To so sodbe. Ozaveščanje pomeni dopustiti osebi, da izbere, kar izbira, in skozi izbiro pride do zavedanja, kaj deluje ali ne deluje zanjo. Kar pa je velika razlika, kajne?

No, pa da razložim svoj pogled na te stvari. Verjamem, da so ljudje dovolj pametni, da znajo prepoznati, kaj je dobro zanje in kaj ne. Ko to počne namesto njih nekdo drug, jim jemlje moč, saj jim sporoča, da niso dovolj pametni, da sami prepoznajo resnico. Kar je ena velika laž! Ljudje vam poskušajo vsajati strahove z namenom, da bi vas manipulirali, da odreagirate na njihov način.

Samo poglejte, kaj se dogaja v svetu, v večini medijev, v vladi ... Ustrahovanje! Programiranje, da ni dovolj, da je pomanjkanje ... Ko vam nekdo vcepi ta strah, ima nadzor nad vami. Strah je le iluzija. Strah je nizka vibracija. Strah je prikrita sabotaža, s katero vas poskušajo nadzorovati. Seveda, mi vedno soustvarjamo svoje izkušnje. In včasih izbiramo stvari nezavedno, ker potrebujemo določeno lekcijo. Zakaj so ljudje 'naplahtani' od drugih? Ker poslušajo druge, ne pa sebe. Vsi imamo intuicijo, ki nas ves čas opozarja. Kolikokrat nas je opozarjala, pa smo jo ignorirali, ker smo raje poslušali druge? Ko iščemo odgovore zunaj sebe, ko iščemo 'mnenja' drugih ljudi, komu pravzaprav predajamo moč? NJIM!!! In potem smo razočarani, ker smo opeharjeni. Kar je prav za nekoga drugega, ne bo prav za nas. Njihova pot ni naša pot. In nekdo se uči skozi padce, nekdo pa na tujih napakah. Kaj je bolj prav? Ne eno ne drugo, oboje je pravilno, če iz tega nekaj ozavestimo. Začnite se tega končno zavedati. Kdo najbolje ve, kaj je prava pot za vas? Vi ali nekdo drug? Kako lahko primerjate svoje življenje s tujim, če pa ste unikat? Kdaj se boste tega zavedli?

A žal ljudje še vedno raje predajo svojo moč v tuje roke, ker jim potem ni treba prevzeti odgovornosti zase in za svoje življenje. Ker so potem drugi ljudje krivi, da se njim dogaja krivica. Ker lahko ostajajo v vlogi žrtve. In tudi to je okej! Če njim tako paše, super. Nikogar ne moremo spremeniti. Lahko pa spremenimo svoj odziv na njihovo kritiko in obsojanje. Lahko dopustimo, da se vsak nauči iz svojih napak. Ko nekomu 'pridigamo', da dela nekaj narobe, smo sebe povzdignili nadenj in se imamo za boljšega in pametnejšega od njega. S svojega vidika vidimo druge možnosti, vendar z vidika osebe, ki gre po določni poti in tega ne vidi, ta očitno potrebuje to izkušnjo, da se nekaj nauči. In prava brezpogojna ljubezen je prav v tem, da dopustimo drugim delati 'napake', da se naučijo iz lastnih izkušenj. Koliko tako imenovanih napak smo mi naredili in z njih pridobili bogate izkušnje? S kakšno pravico potem lahko to 'vzamemo' drugim?

Dopuščanje izbir je tisto, česar še nismo usvojili!!! Če duša nekoga izbira smrt, je to njena izbira, ne glede na to, kaj mi o tem mislimo. Ne glede na to, kaj mi naredimo, bo duša, ki se je odločila zapustiti ta svet, to naredila tako ali drugače. Mi lahko naredimo vse, pa bo oseba še vedno izbrala smrt. Kdo je zdaj tu kriv? Mi, ker nismo tega preprečili? Ali oseba, ki je to izbrala? Nihče!!! Nismo odgovorni za druge. Le zase in za svoje izbire!

In ko bodo ljudje nehali drugim predajati moč in jih poslušati, ko se bo vsak posameznik vrnil k sebi in poslušal svoje notranje vedenje in intuicijo, ne bo potrebe po nobeni zaščiti in opozarjanju več. Ker bo vsak v svojem zavedanju ves čas. Saj ko smo v strahu, ne moremo biti v zavedanju. Ko obsojamo, ne moremo biti v zavedanju. Kako potem nekdo lahko 'o-zavešča' druge, če jih obsoja in sam ni v zavedanju? S kakšno pravico si nekdo lasti pravico nad izbirami drugih ljudi in obsoja, kaj je prav in kaj ne? Se vam ne zdi to zanimivo?

Osebno mene kritike ne prizadenejo, ker vem, da nimajo nič opraviti z menoj, temveč z osebo, ki kritiko predaja. Vendar se pri svojem delu srečujem z ljudmi, ki imajo čudovite ideje, pa se zaradi kritik in obsojanj drugih ljudi ustavijo. Ker nekje v sebi verjamejo, da imajo prav. Vendar to ni res, razen če vi globoko v sebi verjamete, da je. Če vi dvomite o sebi in svojih sposobnostih, vas bodo ljudje zlahka ustavili. Ko ta dvom umaknete, vedite, da vas nihče ne more ustaviti. Vi imate moč, ne oni. Obdajte se z ljudmi, ki vas spodbujajo, ne kritizirajo.

Razumite, da obstajajo ljudje, ki ne bodo nikoli ustvarili nič novega, vendar bodo z veseljem pljuvali čez vse tiste, ki to počnejo. V vsaki situaciji bodo našli nekaj, kar bodo spljuvali, pod pretvezo, da le 'ozaveščajo' ljudi. Ne predajajte jim moči, niti jih ne prepričujte o nasprotnem. Sveta niso spremenili tisti ljudje, ki so obsojali in kritizirali druge, temveč tisti, ki so kljub vsem kritikam in obsodbam nadaljevali svoje novitete in delo. Vedite le, da se za vsakim dobrim konjem fajn praši!

Vir: http://romanacrcek.blogspot.si/2017/06/ozavescanje-ljudi-ali-prikrito.html
Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...