Andrej Pešec

Premagaj strah in osvobodi svoj potencial

piše: Andrej Pešec
7. november 2016    3602 ogledov

Bojimo se pajkov, ka─Ź, ─Źrnih ma─Źk, javnega nastopanja, petka 13. ÔÇŽ, velika ve─Źina na┼íih strahov pa izvira iz ne┼ítetih preteklih vtisov in do┼żivetij, ki v izjemni meri oblikujejo na┼ío podzavest. Le majhen del uma predstavlja zavestni um, velika ve─Źina uma je podzavestna.

Vse na tem svetu ima svojo funkcijo, tako ima tudi strah svojo to─Źno dolo─Źeno nalogo

Njegova naloga je ohraniti ─Źloveka pri ┼żivljenju, saj tedaj intenzivno delujejo njegove mi┼íice in telesne funkcije, ko pa nas je strah, ne moremo razmi┼íljati. Marsikdo se spomni, kako smo na ─Źaju pred izpiti v ┼íoli ali na fakulteti s prijatelji ponavljali snov in vse znali na pamet, ko pa smo pri┼íli v ┼íolsko klop ali pred tablo, je mo─Źan strah povzro─Źil popoln kolaps in neuspeh. Nekaterim se podobno dogaja desetletja ali vse ┼żivljenje, saj jim ne uspe najti zdravila proti tremi in strahu. Kako pa to storiti?

Velika ve─Źina na┼íih strahov je povsem neutemeljenih, tako je bistveno, da se znebimo nezdravega strahu, saj lahko le v tem primeru optimalno uporabljamo svoj razum. V primeru strahu navadno reagiramo tako, da pobegnemo, napademo ali pa 'zmrznemo', edini recept za premagovanje strahu pa je razumevanje strahu in soo─Źenje z njim.

Ko sem bil mlaj┼íi, sem imel sam tako hudo tremo, da se mi je na nastopu s kitaro tako zvrtelo, da nisem mogel nadaljevati igranja. Na fakulteti sem se pred predstavitvami skupinskih seminarskih nalog celo zaklepal v sobo, ker me je bilo tako hudo strah javnega nastopanja. Ker sem imel to sre─Źo, da sem ┼żivel v ┼ítudentskem domu nad Fakulteto za dru┼żbene vede, kar so moji so┼íolci v skupini vedeli, mi niti to ni pomagalo, saj so me pri┼íli med predavanjem iskat in ropotat po vratih ÔÇŽ

Lahko se poskusimo skriti, a pobegniti ne moremo

┼Żivljenje nas nenehno usmerja k optimalnemu ravnanju, tako se je treba zavedati, da lahko sku┼íamo be┼żati pred svojimi te┼żavami in izzivi, zares pobegniti pa ne moremo, saj nas bo ─Źas tako ali druga─Źe u─Źil lekcij, ki jih ┼íe ne nismo osvojili, s tem da se bo, ─Źe se bomo temu izogibali, lekcija ponavljala, profesor pa bo nekdo drug. Strah pred javnim nastopanjem se v nekaterih raziskavah izpostavlja celo kot mo─Źnej┼íi od strahu pred smrtjo, kar ka┼że, da si ljudje ┼íe celo bolj od ┼żivljenja ┼żelijo sprejetosti, pripadnosti in ljubezni drugih.

Kadarkoli govorim ali pi┼íem o strahu, depresiji ali tesnobi, upam, da bom lahko vsebino predstavil na dovolj so─Źuten in poni┼żen na─Źin, saj gre ve─Ź kot ─Źetrtina otrok v otro┼ítvu skozi resni─Źno zelo te┼żko obdobje dozorevanja, kar v ve─Źini za vse ┼żivljenje pusti ob─Źutek strahu, manjvrednosti in tesnobe. Veliko odraslih ljudi je tako zaradi zelo neprijetnih izku┼íenj v ┼żivljenju, posebej v otro┼ítvu, ─Źustveno ┼íe vedno na ravni sedemletnega otroka, kar jim onemogo─Źa mirno ┼żivljenje.

─îustvena inteligenca posameznika se za─Źne razvijati ┼że ob spo─Źetju

Na┼ía ─Źustvena inteligenca se v glavni meri razvije v ─Źasu od spo─Źetja do pribli┼żno sedmega leta starosti, zato je zelo pomembno, da je v tem ─Źasu otrok izpostavljen zdravemu okolju skrbnih in zrelih star┼íev, ki razumeta znanost o odnosih, vzgoji in ┼żivljenju. ─îe otrok ┼że v ranem otro┼ítvu in v maternici poslu┼ía: ┬╗A je treba tega, kdo ga bo pa hranil, ─Źigav pa sploh je ÔÇŽ┬ź, ste lahko prepri─Źani, da bo ta otrok poln strahu in tesnobe, kar ga bo spremljalo vse ┼żivljenje. Slaba┬ásamopodoba, slabe navade, ljubosumje in zavist so razli─Źne oblike manifestacije strahu.

Vemo, kako otroci nastanejo, ve─Ź kot polovica sodobnih otrok pa ni na─Źrtovanih, tako je zelo pomembno, da se ljudje zavedajo, kako odlo─Źilno vlogo na na┼íe ─Źustveno zdravje imajo prvi meseci in leta na┼íega ┼żivljenja. Ker star┼íi pogosto niso pripravljeni na star┼íevstvo, je na┼ía podzavest iz otro┼ítva polna pogosto nerazlo┼żljivih strahov in tesnobe. Razum otroka se prebuja ┼íele po petem letu starosti, kar pomeni, da dogodkov pred tem ─Źasom ne more pravilno razumeti, zato je klju─Źno, da raste v mirnem in varnem okolju, brez ┼íokov in vznemirjenj.

Veliko travm in frustracij razvijemo tudi v ─Źasu izobra┼żevanja

┼átevilni izjemni posamezniki so med odra┼í─Źanjem usvojili hud ob─Źutek strahu in manjvrednosti, ko so bili tako ali druga─Źe zasmehovani ali poni┼żevani zaradi dolo─Źenih pomanjkljivosti. Vsi imamo svoje prednosti in pomanjkljivosti, kar je treba sprejeti, poznam pa primer, ko je fant zaradi nor─Źevanja in zlorab vrstnikov do┼żivel ┼żiv─Źni zlom in pristal v ┼íoli za u─Źence s posebnimi potrebami.

Najpogostejša vzroka strahu sta odlašanje in beg pred odgovornostjo

Med najpogostej┼íimi vzroki strahu sta odla┼íanje in beg pred odgovornostjo, saj nam vest nenehno govori, da nekaj delamo narobe. ─îe dalj ─Źasa ignoriramo sporo─Źila, zbolimo, ─Źe ignoriramo ┼íe to, do┼żivimo celo nesre─Źo ÔÇŽ Vestnost je eden od receptov, kako se izogniti nepotrebnemu strahu in tesnobi. Sprotno re┼íevanje vseh na┼íih izzivov in skrb za vse nas nagradita z mirno vestjo, ki nam je ne prinesejo nobeni zunanji dose┼żki. Mirna vest pa ni poceni; od nas zahteva nenehen trud in odpovedovanje.

Kdor ┼żeli razvijati neustra┼ínost, naj resno razmisli o tem, da napravi dosledno selekcijo vsebin in dru┼żbe, ki se ji izpostavlja, saj vse, s ─Źimer smo v stiku, vpliva na na┼íe misli, ob─Źutke, ┼żelje in ambicije. Tudi velika ve─Źina vsebin, na katere naletimo v medijih, v nas zbuja zaskrbljenost, frustracijo, nemo─Ź in strah, saj ima prestra┼íen ─Źlovek veliko ve─Ź ┼żelja in potreb ter je bolj┬ávodljiv. Stalin je zapisal, da je la┼żje prevarati milijon ljudi kot enega samega. Kdor nadzoruje medije, nadzoruje svet, saj mediji nenehno konstruirajo sliko resni─Źnosti, ki ni nujno to─Źna. ┼Że sama angle┼íka beseda history (his story, prev. njegova zgodba) nakazuje, da je nanjo smiselno pogledati z ve─Ź vidikov, in ne le s stali┼í─Źa nam znane oz. predstavljene zgodovine. Dokler sem na ┼żivljenje gledal le skozi o─Źi zahodne paradigme, sem kljub ┼żivljenju v nekak┼ínem raju, med vrtovi v Portoro┼żu, pred leti ─Źutil neverjeten nemir in agonijo, saj sem se med raziskovanjem in pisanjem diplome o demokraciji in kapitalizmu vse bolj zavedal trikov in zvija─Ź politikov, bankirjev in elit ter tako razvil mo─Źan ob─Źutek nemo─Źi in obupa, nisem pa razumel ┼íe vi┼íjih zakonitosti ┼żivljenja, ob ─Źemer sem ─Źutil izjemen strah in tesnobo. ┼átevilni mediji in tudi religije sku┼íajo s pomo─Źjo strahu upravljati na┼í um, ─Źemur se vsak od nas lahko izogne tako, da z vsemi sredstvi i┼í─Źe smiselne odgovore, ki mu pomagajo do miru in zadovoljstva. Neustra┼ínost prina┼íajo le prakti─Źno znanje, resnica in osnovanje ┼żivljenja na smiselnih predpostavkah, ki jih u─Źi ┼że starodavna modrost.

Kdor se bolj znoji na treningu, manj krvavi v bitki. Eno od zelo pomembnih dejstev v razvoju neustra┼ínosti je kakovostna priprava na ┼żivljenje, delovanje skladno s svojo naravo in nenehno razvijanje svojih kompetenc. Najve─Ź stresa, te┼żav in tesnobe je navadno prav ob ponedeljkih, ko ljudje nezadovoljni odhajajo v slu┼żbe in ┼íole. Odkar delujem na podro─Źju, ki mi je pisano na ko┼żo, in odkar sku┼íam stalno izpopolnjevati svoje delovanje ter biti realen glede svojih pri─Źakovanj, ─Źutim precej manj strahu, kot sem ga nekdaj, ┼íe vedno pa je seveda prisoten, saj je strah motivacijski dejavnik k spremembam. Pomaga nam, da ne postanemo brezobzirni, lahkomiselni, in slu┼żi temu, da nas vedno usmerja bli┼że optimalnemu delovanju in realnemu pogledu na svet.

Brezposelna oseba ne obstaja. ─îas, ko smo sami in na videz nimamo kaj delati, slu┼żi razvoju zna─Źaja in strokovnih kompetenc, ki nam bodo pri┼íle neverjetno prav v odnosih, delu in ┼żivljenju. Eden poglavitnih razlogov za strah je na┼ía nerazvitost, zaradi katere postanemo odvisni od drugih, od slu┼żb, od kapitala ÔÇŽ Za vsakim uspehom se skrivajo leta trdega dela. Kdo ne bi zaposlil, se dru┼żil ali celo morda poro─Źil z nekom, ki ima krasen zna─Źaj, ki je vedno pripravljen pomagati, poleg tega pa je ┼íe mojster svojega podro─Źja? Dobre slu┼żbe, kakovostni ljudje in izjemne prilo┼żnosti vedno ─Źakajo ljudi, ki se nenehno u─Źijo, delujejo in osebnostno razvijajo, tiste, ki ─Źakajo, da se bo vse zgodilo samo od sebe, in vedno najdejo izgovor namesto re┼íitve, pa ─Źaka ┼íe en izgovor ve─Ź, da imajo nekateri pa─Ź sre─Źo, drugi pa ne, kar seveda ni res. Sre─Źa ni stanje, sre─Źa je proces, strah pa se premaga s┬átrudom in ljubeznijo.

Bolj razvit in samozadosten si, manj strahu ─Źuti┼í

Zaradi strahu ┼ítevilni ┼żivijo ┼żivljenja drugih in se bojijo slediti glasu vesti, ki jih usmerja v delo v skladu s svojimi hobiji in talenti. Sre─Źo in poslanstvo ┼ítevilni zamenjajo za nekaj sto evrov in desetletja delajo na podro─Źju, ki jim ni pisano na ko┼żo, tako dosegajo povpre─Źne rezultate in se kot plod tega nenehno bojijo za prihodnost, saj nikdar ne vedo, kaj prinese jutri, lastno nezadovoljstvo pa pusti hude rane tudi na zdravju, odnosih in dru┼żini. ┼Żivljenje je vedno polno kompromisov, na klju─Źnih podro─Źjih, kot je izbira poklica, pa trajno ne bi smeli delovati proti svojemu srcu in vesti. Reden prihodek vsekakor zagotovi ve─Źjo obliko varnosti in miru, vsak dan osem ur in ve─Ź pre┼żiveti na delovnem mestu v okolju, ki ga ne mara┼í in obvlada┼í, pa je povod za ┼ítevilne agonije in depresije. Strah je za─Źasen, ob┼żalovanje pa lahko traja za vedno, tako je zelo pomembno biti pripravljen tvegati in vedno iskati nove re┼íitve ter prilo┼żnosti.

Številni se bojijo tudi zavrnitve in mnenja drugih

Lepo je, da ┼żelimo vedno ustre─Źi vsem, kar pa seveda ni mogo─Źe. Nesmiselno je pri─Źakovati, da bomo vedno ugajali vsem (samo hi┼íni ljubljen─Źki so v┼íe─Ź vsem) in da nam bo uspelo storiti nekaj, ─Źesar niti bog ne more. Kdor ┼żeli zadovoljiti vse, ne more zadovoljiti nikogar. Zavedati se je treba tudi, da nih─Źe od nas ni vsemogo─Ź, zato je na┼ía naloga vedno narediti vse, kar zmoremo, ne smemo pa biti vezani na uspeh in neuspeh ter rezultate tega, kar delamo. Vsi uspe┼íni ljudje so do┼żiveli ne┼ítete zavrnitve, a vseeno niso prenehali truditi se in iskati sre─Źe. Edisonu je z ┼żarnico uspelo ┼íele po 10.000 poskusih, sam pa spodrsljajev ni jemal kot neuspeh, izjavil je takole: ┬╗Niti mi ni spodletelo, ugotovil pa sem 9.999 na─Źinov, na katere ┼żarnica ne deluje┬ź.

Na┼ía naloga in zdravilo za neustra┼ínost sta, da vsekakor na─Źrtujemo, a da smo obenem vedno fleksibilni z razumevanjem, da je ┼żivljenje vedno dobronamerno, tudi ko nam ni─Ź ne gre po na─Źrtih. Izku┼ínja, da ┼żivljenje ne poteka tako, kot smo ┼żeleli in pri─Źakovali, se poka┼że v velikem strahu in tesnobi, zato je za razvoj neustra┼ínosti zelo pomembno gojiti zdrave ┼żivljenjske predpostavke ter ┼żiveti v skladu z njimi.

Strahu in tesnobe se znebimo z nesebi─Źnostjo, s povezovanjem z razli─Źnimi ljudmi in vzpostavitvijo varnega okolja, mo─Źne in povezane skupnosti. Stare kulture sploh niso poznale domov za starej┼íe, kjer ljudje danes tako pogosto v strahu ─Źakajo smrt, saj so dru┼żine in dinastije vzajemno skrbele drug za drugega, ker pa danes bolj kot za odnose in modrost skrbimo za denarnice in ┼żive meje, starost do─Źakamo osamljeni, prestra┼íeni in zapu┼í─Źeni. Pri svojih dol┼żnostih in odnosih smo vse preve─Ź lahkomiselni in malomarni, kar se ka┼że v ob┼żalovanju in ┼żalostnem dejstvu, da na pokopali┼í─Źa znosimo veliko ve─Ź ro┼ż kot pa v doma─Źe vaze in v naro─Źja na┼íih dragih, saj so zamere in ob┼żalovanje mo─Źnej┼íi od hvale┼żnosti. Gospodarska kriza ni prizadela pode┼żelja, kjer so dru┼żine in kmetje mo─Źno vzajemno povezani, vse, ki se zana┼íate na zavarovalnice in var─Źevalne ra─Źune, pa naj opomnim, da ne mine leto, ko ne propade kak┼ína velika banka.

Strah vnašamo tudi s hrano

Tudi s prehrano v telesa vna┼íamo veliko adrenalina, kortizola in nepotrebnega strahu. Svoje ─Źase so ljudje razumljivo jedli tudi meso zavoljo pre┼żivetja med zimo, ko ni bilo toliko mo┼żnosti shranjevanja in zmrzovanja hrane, danes pa so klavnice postale milijonski posel, ki nam posredno uni─Źuje zdravje in individualno ter kolektivno zavest. Vsak korak odpovedi nepotrebnemu nasilju prina┼ía ─Źude┼żne spremembe. Dr. O. G. Torsunov je zapisal: ┬╗─îe preneha┼í jesti jabolka, ne bo nih─Źe opazil; ─Źe preneha┼í jesti mafine, prav tako ne bo nih─Źe opazil, ─Źe preneha┼í jesti jogurt, tudi ne, ko pa preneha┼í jesti meso, za─Źne vse skrbeti. Ali veste, zakaj? Ker bistveno spremeni va┼ío usodo.┬ź

Eno od ┼żivljenjskih dejstev je, da nam je v vsakem trenutku lahko vse odvzeto, ─Źesar se pogosto ne zavedamo. S tem sem se soo─Źil ┼że pri 14. letih, ko sem ravno v ─Źasu vpisa na ┼íportno gimnazijo hudo zbolel, kar me je za kar nekaj mesecev prikovalo na posteljo. V tistem ─Źasu je svet zapustilo tudi kar nekaj bli┼żnjih sorodnikov, kar je ┼íe okrepilo moje raziskovanje in zavedanje resni─Źnosti. Zaradi te┼żav z zdravjem se nekaj ─Źasa nisem mogel niti premikati, tako me je kar nekaj let spremljala huda tesnoba, saj so se moji veliki na─Źrti o ┼íportni karieri sesuli v prah. Po letih ob┼żalovanja danes kon─Źno razumem, da me je ┼żivljenje s tem preusmerilo na pot, ki mi prina┼ía ┼íe ve─Ź sre─Źe kot doseganje golov. Skozi najte┼żje preizku┼ínje se navadno tudi najve─Ź nau─Źimo ter hkrati omeh─Źamo in okrepimo. ─îe dopustimo, da na dolo─Źene dogodke ne moremo vplivati ter sprejmemo vse, kar se nam zgodi v ┼żivljenju, si s tem okrepimo razum ter omeh─Źamo srce. Filozof Chanakya pravi: ┬╗Ko sprejmemo stvari, ki so zunaj na┼íega nadzora, jeza postane toleranca; ko sprejmemo dobro v drugih, se zavist spremeni v inspiracijo, ko pa sprejmemo negotovost, strah postane avantura.┬ź

Slabe navade, strah in tesnoba so skupna zna─Źilnost vseh, ki ┼żivijo brez smisla in vzvi┼íenega cilja ter menijo, da ┼żivijo zaman. Bole─Źina ne boli, boli bole─Źina brez smisla. Spomnim se, kako zaskrbljen in prestra┼íen sem bil, ko sem si pri 14. letih prvi─Ź zastavil eksistencialna vpra┼íanja in razmi┼íljal o tem, kako bo, ko bodo od┼íli mama, o─Źe, prijatelji ÔÇŽ, in postal izjemno tesnoben. Rasel sem v velikem obilju, podprtem z izjemnimi dose┼żki v ┼íportu in ┼íoli, zato seveda nisem ┼żelel, da se to kdaj kon─Źa.

Vedno i┼í─Źite korenine strahu

Zelo neprijetne izku┼ínje je te┼żko odpraviti, ni─Ź pa ni nemogo─Źe. Terapija in filozofija ter logi─Źne re┼íitve vsekakor pomagajo tudi pri re┼íevanju ─Źustvenih te┼żav, ─Źude┼żno zdravilo za neustra┼ínost pa je stik z neustra┼ínimi modrimi ljudmi z zares velikim srcem, ki nas sprejmejo tak┼íne, kakr┼íni smo, ter nam demonstrirajo primer brezpogojne potrpe┼żljivosti, tolerance in ljubezni. Beseda psiha v gr┼í─Źini pomeni du┼ía, ignoriranje na┼íih edinih dveh resni─Źnih potreb, ljubiti in biti ljubljen, pa se ka┼że v vse ve─Ź du┼íevnih boleznih, strahu in tesnobi.

┼Że ─Źe samo pomislimo na izgubo drage osebe, za─Źutimo veliko ┼żalost in strah. Le kdo se ne boji smrti in prenehanja obstoja? Presene─Źen sem bil, ko sem v razli─Źnih sveti┼í─Źih in templjih spoznal tak┼íne ljudi. Pravo neustra┼ínost lahko pridobi samo tisti, ki resno prou─Źuje globlje resnice ┼żivljenja. Na Zahodu se navadno veselimo, ko se nekdo rodi, na Vzhodu pa spiritualisti praznujejo, ko nekdo odide. Velika ve─Źina starodavnih kultur u─Źi, da na┼ía telesa nenehno propadajo, kot posameznik pa nih─Źe od nas nikdar ne preneha obstajati. Sokrat je bil pred tiso─Źletji pripravljen spiti celo strup, s ─Źimer je do zadnjega zagovarjal ve─Źnost ┼żivljenja in du┼íe.

S komer se dru┼żi┼í, tak┼íen si, pravo neustra┼ínost pa vam lahko podari le transcendentalno znanje, ki nam pomaga, da pre┼żenemo ves strah in dvom. Prou─Źujte ┼żivljenja izjemnih in neustra┼ínih ljudi; raziskujte, kako so razmi┼íljali in ┼żiveli Gandhi, Tesla, Einstein ÔÇŽ, ter se obkro┼żite z ljudmi, ki vas sprejemajo, navdihujejo in ljubijo.

Če greš v pravo smer, je vesolje vedno na tvoji strani, odgovornost in neustrašnost pa sta najlepši darili, ki si ju lahko podarite. Našli ju boste nikjer drugje kot v svojem srcu.

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Teme:
Nalagam...