Mateja Sekavčnik

Sindrom pridne punčke

9. maj 2019    40 ogledov

Sindrom pridne punčke je še vedno zelo zasidran v očeh marsikatere ženske, ki jo poznam. Pa tudi pri sebi še kdaj zaznam vzorec »pridnosti«, ki me je leta omejeval in nikoli ni bil doprinos k svobodnemu, srečnemu in pristnemu življenju mene in mojih potencialov.

Ženske smo pogosto že od majhnega naučene, da moramo biti vljudne in prijazne. Da je potrebno ugajati in se ni lepo jeziti. Da so za nas nekatere stvari nesprejemljive, zaradi tega ker smo ženske. Ves ta spekter prepričanj, ki nas pričnejo spremljati že v otroških letih in se potem seveda vlečejo naprej v odraslo dobo, iz pridne punčke vzgoji pridno žensko. Verjetno se marsikatera ženska lahko najde v lastnostih, ki ga imenujem sindrom pridne punčke. Lastnosti je precej, toda katere so najočitnejše?

Pridne punčke ne znajo reči ne ali pa to rečejo z ogromnim občutkom krivde, ki se vleče kot megla v mrzlem zimskem jutru. Skozi konstantno slabo vest si narekujejo, da je v redu, če nenehno govorijo da, tudi, ko mislijo ne. Zdi se kot usluga, pa je kvečjemu veriga, ki jo sebi obesiš okrog vratu in se prikleneš nanjo.

Sindrom pridne punčke se izkazuje pri tem, da ženske same sebe ne morejo postaviti na prvo mesto. Skozi meglo, ne vidijo, da imajo pravico do tega, ker so bile naučene, da je na prvem mestu nekdo drug, za katerega je potrebno poskrbeti prej kot zase.

Pridne punčke naredijo vse kar jim rečejo drugi. Tudi tisto česa ne bi bilo potrebno narediti ali pa jim na ramena naloži sodelavec, ki meni, da tako ali tako nimajo za početi kaj drugega. Seveda pridne punčke rečejo da in delo kljub jezi, ki kar puhti v njih, z odliko opravijo. Velikokrat za partnerje in ostale ljudi okrog sebe naredijo tako rekoč vse, ti ljudje pa tega sploh ne opazijo, ker jim namreč nastavljajo ogledalo, da če se ne bodo pričele najprej ceniti same, jih tudi drugi ne bodo cenili. Dokler ne pridejo do tega dejstva, so navadno predpražnik za vse okrog sebe.

Sindrom pridne punčke se odraža tudi pri tem, da tiho in ponižno, večkrat v senci partnerja, prijateljev in drugih ljudi, obstajajo neizpolnjene, ker ne zaupajo vase in se primerjajo z ostalimi, ki naj bi po njihovem izkrivljenem mnenju bili boljši. Tako ostanejo njihove želje neizpolnjene in pozabljene na odpadu zavrženih sanj.

Pridne punčke mislijo, da jih bodo ljudje imeli radi, če jim bodo v vsem ugodile in vedno naredile tako kot rečejo, kar pa je daleč od resnice. Paradoksalno je, da ravno ljudi,  ki se tako trudijo ugajati, drugi ne spoštujejo. Spoštovanja si namreč ne pridobiš s tem, da ugajaš, temveč s tem, da si upaš izraziti in živeti svojo resnico.  

Sama verjamem, da smo v obdobju intenzivnega prebujanja ženske moči, modrosti in intuicije, ki je prejšnja leta dolgo časa tiho spala in čakala, da pride obdobje, ko bodo vse pridne punčke pričele spoznavati, da je ta sindrom bolj podoben novodobnemu suženjstvu kot pa pristni in samozavestni ženski, ki s svojo prvinskostjo in pomirjenostjo s sabo navdihuje vse okrog sebe. V prvi vrsti pa morebiti prav tiste, ki se tudi same želijo predramiti iz tega sindroma.

Med drugim je rešitev tudi to, da ženske, ki kopljejo jamo tistim, ki se jim uspe »osvoboditi« sindroma pridne punčke, to prenehajo početi, saj je ravno medsebojna podpora, tista, ki daje možnost našega razvoja, da vsaka v sebi najde pristno žensko esenco, ki je svobodna, neodvisna in nežno – močna, na ženski način. To lahko naredimo brez bojevanja in potrebe po nenehnem dokazovanju tako, da vsaka, ki ji sindrom pridne punčke jemlje svobodo, prične zopet vladati v svojem življenju.

Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...