Kdaj si se nazadnje resnično od srca smejal/a vsaj 5 min skupaj ali celo več?
Ali pa se ti je kdaj zgodilo, da si se in te je okolica gledala postrani, kot da je s teboj kaj narobe? (V smislu…če se smejiš in si srečen, si sigurno na drogi…)
Meni se je. Večkrat.
Slišala sem že tudi to, da s svojim smehom v resnici prikrivam žalost.
Skratka, ljudje najdejo tisoč in en razlog, zakaj človek ne bi smel biti nasmejan.
Zakaj?
Nekateri so že dolgo nazaj pozabili na smeh. Odraslost in odgovornost so zamenjali s pretirano resnostjo. Nesrečni so v službi, v družini, ker so nezadovoljni sami s seboj in s svojim življenjem.
Takšen človek je zelo težko vesel ob tem, ko vidi, da je nekdo drug srečen. Težko sprejme to, da je nekdo zadovoljen, uspešen in ko vidi nasmejanega človeka, ga to živcira. Namesto, da bi se vprašal – zakaj in skušal nekaj narediti za svojo srečo, se raje odloči, da bo naredil vse, da tudi druga oseba ne bo srečna. Ker je sebe spremeniti pač najtežje.
Zato ne vzemi tega osebno in nikomur ne polagaj računov za svoj smeh. Ohrani ta smeh in se smej še naprej. Če le lahko, bodi ti tisti/a, ki boš spodbudil/a smeh v teh ljudeh, saj oni trenutno niso dovolj močni za to…
Ne bodi med tistimi, ki IŠČEJO tisoč in en razlog, zakaj človek ne bi smel biti nasmejan. Bodi med tistimi, ki VIDIJO tisoč in en razlog, zakaj bi lahko bil nasmejan. (Monika Radič)
inspiracije