Milan Slunečko

Zakaj se moja težava še naprej pona­vlja?

28. oktober 2022    158 ogledov

Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste začeli delati na kakšni težavi in ste se začeli počutiti dosti bolje glede te zadeve, vendar se je nato težava morda še isti dan ali naslednji ali čez nekaj dni spet ponovila?

Zato ste ponovno delali na težavi, spet se pričeli počutiti bolje, a težava se je ponovno čez nekaj časa pojavila. In tako ste se znašli v ciklu, ko sicer delate na težavi, dosežete nek začasni uspeh, a se nato težava spet na videz povrne.

Če to traja nekaj časa, lahko pričnemo dvomiti, da metoda, ki jo uporabljamo sploh deluje in ali kdaj bomo dokončno zaključili s to težavo in ali je sploh možno za nas, da se znebimo te težave.

Po moji izkušnji je to popolnoma normalno in velja za praktično vse modalitete, tehnike, metode, terapije, pristope in druge načine vključno z metodo Sedona, kako spreminjamo sebe in razrešujemo svoje težave.

Naše težave se niso pojavile čez noč

V večini primerov se naše težave kot so vedenjski vzorci, škodljive navade, pretekle travme, depresija in drugi neželeni občutki, netočna prepričanja in predpostavke, pravila, po katerih živimo in podobno niso pojavile čez noč, temveč so nastale postopoma na podlagi naših doživetij in kako smo si ta doživetja razlagali in kakšen pomen smo jim pripisali. In pogosto je to trajalo dolgo časa, včasih celo leta.

Tudi v primeru travm, ki so se zgodile v enem trenutku, je redko le ta en dogodek problematičen. Kar je problematično v povezavi s travmami in kar jih naredi tako trdovratne, je pomen, ki ga pripišemo travmatičnemu dogodku in pogosto podoživljanje tega dogodka v našem umu in vse zgodbe, ki si jih ob tem izmislimo. Seveda, lahko so tudi travme, ki so se nam dogajale večkrat, kar naredi vse skupaj še bolj “zapečeno” v naši psihi.

Z drugimi besedami, naše “težave” se niso pojavile čez noč, temveč je pogosto trajalo leta ali vsaj dalj časa, da so postale težave.

Pričakovanja

Naše morebitno pričakovanje, da lahko težavo razrešimo bodisi takoj ali v nekem kratkem roku, je tako vsaj deloma nerealistično. Pravzaprav je iz stališča metode Sedona naše pričakovanje, ne glede ali je pozitivno ali negativno, del naše težave in tisto, kar težavo ohranja.

Če torej pričakujemo, da bi se morali težave že zdavnaj znebiti s pomočjo tehnike, ki jo uporabljamo, a težava še naprej ostaja, je pogosto ravno naše pričakovanje tisto, kar povzroča, da imamo še vedno težavo. In če pričakujemo, da bomo morali delati na težavi še dolge mesece ali leta, je tudi to pričakovanje tisto, kar težavo še naprej vzdržuje.

Pristop metode Sedona

Z metodo Sedona običajno naslavljamo in izpuščamo občutke, ki jih imamo o “naši težavi”. Tako si najbolje kot lahko dovolimo izpuščati, kar čutimo o naši težavi v danem trenutku. To je lahko takrat, ko sicer težava ni aktivna in le razmišljamo o njej. Lahko izpuščamo med tem, ko je težava aktivna oziroma se tisti vedenjski vzorec ali karkoli že je, dogaja. In lahko izpuščamo občutke, ki jih imamo, za tem, ko se je težava zgodila. Skratka, izpuščamo vsakršne občutke pred, med in po težavi.

Na ta način se osvobodimo vseh negativnih občutkov, ki jih imamo zaradi težave ali glede težave, v danem trenutku in se takoj pričnemo počutiti precej bolje. Ali to pomeni, da smo se s tem težave takoj in za vedno znebili? Ni nujno. Znebili smo se negativnih občutkov, ki smo jih imeli v danem trenutku. In že to je ogromno, saj nas osvobodi vsega trpljenja, ki bi ga sicer še naprej doživljali.

Vse vrste težav so običajno več-slojne. Z izpuščanjem naših občutkov glede težave v danem trenutku, izpustimo sloj na površju in to izpustimo trajno. S tem se odpremo, da lahko izpuščamo še morebitne globlje sloje težave, vse dokler ne pridemo do točke, ko težave preprosto več ni.

Ko izpuščamo glede kakšne konkretne težave, je dobro izpuščati tudi naša pričakovanja bodisi, da bi morala težava že izginiti, ali da se bo ponavljala še naprej. Lahko gremo še globlje tako, da izpuščamo tudi glede tega, da smo mi tisti, ki ima neko težavo.

Pri tem nam lahko zelo pomaga stališče, da vsakič, ko izpuščamo glede težave, je lahko to zadnjič, ko nam je glede tega potrebno izpuščati. In obenem ostanemo odprti, da bo trajalo toliko časa, kolikor pač bo.

Pri svojem izpuščanju imam vrsto primerov, ko sem izpuščal glede kakšne težave in je težava izginila zelo hitro. Včasih takoj, včasih v roku nekaj dni. Imam pa tudi primere, ko sem glede česa izpuščal več mesecev. In isto sem videl pri stotinah ljudi, ki sem jih pomagal pri izpuščanju. Videl sem primere, ko so ljudje izpustili dolgoletne travme iz otroštva le v nekaj ponovitvah postopkov izpuščanja. In videl sem primere, ko izpuščajo glede česa, že dolge mesece ali celo leta. Vendar v vseh primerih, se je njihovo počutje in dojemanje težave bistveno izboljšalo in posledično precej manj trpijo.

Le s tem, da naslovimo občutke, ki jih imamo o težavi v danem trenutku in le te izpustimo, se naše počutje bistveno popravi in tudi težava, vsaj deloma oslabi.

Um rad išče težave

Dodatni dejavnik, ki precej vpliva na to, da se nam nekatere težave lahko ponavljajo, je nagnjenost uma, da precej več pozornosti posveča iskanju težav kot prepoznavanju tistega, kar je že v redu in dobro.

Zagotovo ste že kdaj opazili, da ste se morda počutili odlično, da je bilo vse v najlepšem redu in ste se naenkrat pričeli dolgočasiti in iskati, kaj bi bilo lahko narobe? Z drugimi besedami, um je pričel iskati težave.

To še posebej drži, kadar zavestno delamo na kakšni težavi. Takrat um nenehno gleda, opazuje, primerja in prav išče, kdaj se bo težava spet ponovila. Obenem pa ignorira vse tiste primere, ko težave preprosto ni. In primerov, ko težave ni, je praviloma bistveno več. Vendar, ker smo tako osredotočeni na težavo, vidimo le to in obenem postanemo slepi za vse primere, ko težave ni.

Tako nam lahko precej pomaga, da to ozavestimo in pričnemo zavestno iskati, kje naše težave ni. Sprva bo to morda predstavljalo izziv in vam bo težko najti, kakšen primer. Vendar takoj, ko najdemo prvi primer, kje težave ni, je iskanje nadaljnjih primerov lažje in hitrejše. In z vsakim najdenim primerom, kje težave ni, je še lažje.

Eksperimentirajte s tem. Dovolite si zaposliti um s tem, da išče, kje težave ni. Naj to postane vaš hobi in presenečeni boste, da pričenjajo vse vaše pretekle težave dobesedno izginjati in se raztapljati.

Zaključek

Najbolje kot lahko si dovolite izpuščati občutke, ki jih imate pred, med in po težavi. Izpuščajte tudi kakršnakoli pričakovanja, ki jih imate o težavi, vključno z občutkom, da se bo težava še naprej ponavljala. Izpuščajte občutek, da ste vi tisti, ki ima neko težavo. In dovolite si zavestno iskati, kje težave ni.

In če se vaša težava slučajno ponovi, in tukaj poudarjam “če”, enostavno najbolje kot lahko izpustite vaše trenutne občutke glede težave. Bodite odprti, da je to lahko zadnjič, ko glede tega izpuščate.

Bodite odprti, da tudi morebitne dolgoletne težave, lahko izpustite in lahko popolnoma izginejo iz vašega življenja včasih celo takoj, včasih pa lahko traja nekaj časa.

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...