Kaja Kastner

S preprosto dihalno tehniko nad stres

piše: Kaja Kastner
5. januar 2015    2606 ogledov

Stres je postal del na┼íega vsakdana, spro┼í─Źenost in zavedanje sebe pa sta nam postala skorajda tuja. V takem stanju te┼żko delujemo iz svojega bistva, na┼íi odzivi na zunanje okoli┼í─Źine pa delujejo po ustaljenih miselnih vzorcih ali izhajajo iz nezavednega. Poleg tega ima stres ┼ítevilne negativne posledice na na┼íe psihofizi─Źno po─Źutje. Tokrat bomo raziskali, kako preprosta dihalna tehnika ali pranajama deluje proti stresu in kako jo pravilno izvajamo.

Povezanost med stresom, ┼żiv─Źevjem in dihanjem

Dihanje je funkcija telesa, ki se je najve─Źkrat ne zavedamo, saj je pod nadzorom dihalnega centra v mo┼żganih, ki avtomati─Źno uravnava globino in hitrost dihanja glede na potrebe telesa. Dihanje, sr─Źni utrip, krvni tlak, prebavo in presnovo uravnava avtonomno ┼żiv─Źevje, to pa je razdeljeno na simpati─Źni in parasimpati─Źni del.

Poznavanje u─Źinkov teh dveh vej ┼żiv─Źevja je pomembno zato, ker razli─Źno in nasprotno delujeta na procese v telesu. Simpati─Źni del deluje, ko smo v stresu, torej pripravi telo na ÔÇśboj ali begÔÇÖ in nasprotuje u─Źinkom parasimpati─Źnega ┼żiv─Źevja, ki narekuje telesne funkcije v obdobjih mirovanja. Ob aktivaciji simpati─Źnega dela se pospe┼íita sr─Źni utrip in dihanje, ┼żile se kr─Źijo, kar zvi┼ía krvi tlak. Dihanje postane bolj plitko in izvira iz zgornjega dela prsnega ko┼ía, ob tem se manj pomembne funkcije za obstoj, kot sta prebava in presnova, ustavijo.

Ko v obdobju sprostitve deluje parasimpati─Źno ┼żiv─Źevje, je dihanje poglobljeno in ponovno se aktivira funkcija prebavnega sistema, hkrati se pove─Źa prekrvavljenost tega predela telesa.

Dandanes smo le redko tako ogro┼żeni kot pred tiso─Źletji, ko je bil na┼í obstoj odvisen od tega, ali bomo napadli ali zbe┼żali. Stresne situacije, v katerih se danes znajdemo, nas ve─Źinoma ┼żivljenjsko ne ogro┼żajo, a kljub temu se na┼í ┼żiv─Źni sistem odzove na isti na─Źin, z ÔÇśbojem ali begomÔÇÖ.

Spomnimo, da je dihanje, ko smo pod stresom,┬áplitko in izvira iz zgornjega dela prsnega ko┼ía, v spro┼í─Źenem stanju pa poglobljeno in izvira iz trebu┼íne prepone. Ko bomo naslednji─Ź v stresni situaciji, poskusimo zavestno poglobiti dihanje, kar bo dalo mo┼żganom signal, da se aktivira parasimpati─Źno ┼żiv─Źevje.

Popolno jogijsko dihanje

V jogi so znane ┼ítevilne dihalne tehnike ali pranajame, ki imajo razli─Źne u─Źinke na fizi─Źno, energetsko in mentalno telo. Dih je most med telesom in umom. Ko se ga za─Źnemo globlje zavedati, ga za─Źnemo spo┼ítovati, saj uvidimo, kak┼ína mogo─Źna sila stoji za njim. To je prana, ┼żivljenjska energija, ki je v nas in pre┼żema tudi celoten univerzum. Z dihalnimi tehnikami prano spoznamo in se nau─Źimo, kako z njo ravnati. Ob tem moramo paziti, da je nikoli ne uravnavamo na silo. Vse pranajame moramo izvajati z veliko mero ob─Źutka in posluha za telo.

Najbolj preprosta, varna in obenem u─Źinkovita tehnika, ki jo lahko izvajamo kadarkoli in kjerkoli, je popolno jogijsko dihanje. Ta tehnika se imenuje tudi dihanje s trebu┼íno prepono, saj je prav to klju─Źni del, iz katerega izvira vsak vdih in izdih.

Kako izvajati popolno jogijsko dihanje?

Najla┼żje se bomo popolnega jogijskega dihanja nau─Źili le┼że na hrbtu. Nogi pokr─Źimo, stopala so na tleh, desno roko polo┼żimo na trebuh, levo na prsni ko┼í. O─Źi naj bodo zaprte in ves ─Źas dihamo skozi nos. Najprej vadimo dihanje v treh predelih prsnega ko┼ía, nato pa vse tri vrste dihanja pove┼żemo v celoto.

  • Trebu┼íno dihanje

Vdih za─Źnemo s trebu┼íno prepono, ki se pomakne navzdol in ob tem se trebuh dvigne. Ob izdihu se trebu┼ína prepona pomakne navzgor in trebuh potuje navzdol. Prsni ko┼í ostaja negiben. Naredimo sedem vdihov in izdihov.

  • Prsno dihanje

Pozornost usmerimo v prsni ko┼í, z vdihom raz┼íirimo srednji in zgornji del plju─Ź ter rebra navzven. Dih naj se enakomerno ┼íiri v vse smeri, torej levo, desno, naprej in nazaj. Sprva bomo to te┼żko za─Źutili, a bo z vadbo vedno la┼żje. Ob tem se trebuh in klju─Źnici ne premikata. Ob izdihu spustimo prsni ko┼í navzdol. Med vsakim vdihom in izdihom lahko naredimo kratek premor.

  • Klju─Źni─Źno dihanje

Prsnemu dihanju dodamo ┼íe vdih v najvi┼íji del plju─Ź tako, da pomaknemo klju─Źnici navzgor. Izdihnemo tako, da spustimo klju─Źnici in cel prsni ko┼í navzdol.

Popolno jogijsko dihanje

Vse tri vrste dihanja pove┼żemo v celoto. Za─Źnemo z vdihom v trebu┼íno prepono, trebuh se dvigne, dih nato ┼íirimo v prsni ko┼í, ki se dvigne, rebra se raz┼íirijo. Nazadnje se dvigneta klju─Źnici. V istem vrstnem redu naredimo izdih, torej najprej spustimo trebuh, nato prsni ko┼í in nazadnje klju─Źnici.

Ves ─Źas dihamo skozi nos, spro┼í─Źeno, enakomerno in skorajda nesli┼íno. Vdih in izdih naj bosta po dol┼żini enako dolga, s─Źasoma lahko podalj┼íujemo izdih. Ko postanemo ve┼í─Źi izvajanja popolnega jogijskega dihanja le┼że, ga lahko za─Źnemo izvajati tudi sede. Pri sede─Źem polo┼żaju je pomembno, da sedimo na sredini sedalnih kosti, hrbet je vzravnan, prsni ko┼í odprt in ramena spro┼í─Źena.

Starodavni znanosti ajurvede in joge za te┼żave sodobnega ─Źasa

┼átevilne te┼żave s prebavo, toksini v ─Źrevesju, slab┼ía absorpcija mineralov in hranljivih snovi, kardiovaskularne te┼żave, anksioznost, nespe─Źnost, slab imunski sistem in druge te┼żave, povezane s stresom, so le nekatere izmed bolezni sodobnega ─Źasa. Starodavna jogijska ve┼í─Źina pranajama je ena izmed mo┼żnosti spopadanja s stresom in njegovimi posledicami.

─îe si ┼żelimo z naravnimi metodami celostno pomagati, bomo z uvajanjem na─Źel ajurvede, najstarej┼íega medicinskega sistema, in joge v svoje ┼żivljenje pridobili popolno in izjemno u─Źinkovito orodje za samopomo─Ź, ki prina┼ía zdravje in dobro psihofizi─Źno po─Źutje.

Kaj pa ti praviš? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...