3. Sobota-Radostni Dragulj " Rubedo"

3. SOBOTA – RUBEDO

Zlata zavest, Čista zavest in Dragulj v svetu

Sobota, ko vsi razdrobljeni deli sedejo za isto mizo.
Ko zlato ni več dosežek, ampak stanje – in Dragulj ni več breme, ampak način bivanja.
Ko odideš s tihim pečatom, ki te spominja: Še vedno sem bil tam, kamor sem želel priti.

Kaj je Rubedo?

Zlato.
Ne kot kovina, ne kot bogastvo, ne kot dosežek.
Ampak kot stanje zrelosti.

V alkimiji Rubedo ni konec poti. Je prag.

Ko zlato neha biti nekaj, kar imaš, in postane nekaj, kar si –vstopiš v Zlato zavest.

Ko tudi zlato izgubi težo,ko tudi Dragulj ni več predmet občudovanja,ko ni več niti tistega, ki gleda, niti tistega, ki je gledan –se odpre Čista zavest.

To ni prostor, kamor prideš.
Je prostor, ki si ga vedno bil.

In ko se to zgodi – se življenje ne izboljša. Postane čarobno.

Ne čarobno kot čudež.
Ne čarobno kot beg iz realnosti.
Ampak čarobno kot pristno, svobodno, ustvarjalno.

Temu pravim Čarobnost bivanja.

Ni nagrada za prehojeno pot.
Je naraven izraz tega, ko Dragulj ni več breme,ni več cilj,ni več dosežek –ampak postane način, kako si prisoten v svetu.

Ta dan se dogaja:

1. Integracija vsega, kar je bilo
Ne dodajamo ničesar novega.

Povezujemo in sidramo:

· arhetipe, ki smo jih prepoznali v Nigredu
· obliko Dragulja, ki smo jo začutili v Albedu
· Božanski čut, ki nas je vodil
· vsa čustva, vzorce, sence – ki so živeli ločeno

Vse razdrobljeno povabimo za isto mizo.
Ne da bi se moralo karkoli spremeniti.
Samo biti skupaj.

2. Zlata zavest
Ko se vsi deli usedejo, se zgodi zlato.

Ne kot bleščava.
Kot tiha gotovost:
To sem. Vse to sem. In dovolj sem.

Zlata zavest ne potrebuje dokazovanja.
Ne potrebuje potrditve od zunaj.
Ne išče več – ker je našla.

3. Čista zavest
In ko tudi zlato izgubi svojo težo – se odpre Čista zavest.

Ni več vodenja.
Ni več nalog.
Ni več smeri.

Samo bivanje v tem, kar že je. In dovoljenje, da si nošen.

4. Dragulj v svetu – utelešenje
A tudi Čista zavest ni beg iz sveta.

Ko se vrnemo – in vedno se vrnemo – je Dragulj še vedno tu.

Zdaj pa ne kot breme, ki ga moraš nositi.
Ampak kot naraven izraz tebe.

Raziskujemo, kako ta Dragulj živi:

· V odnosih – kako si prisoten, ne da bi se izgubljal
· V delu in ustvarjanju – kako tvoj dar najde obliko
· V vsakdanjih odločitvah – kako te vodi tudi v majhnih trenutkih
· V težkih trenutkih – kje je Dragulj, ko ga najbolj potrebuješ

Ne iščemo idealnih rešitev.
Ne učimo se tehnik.
Prisluhnemo svojemu Dragulju in dovolimo, da nam sam pokaže pot.

5. Čarobnost bivanja
In ko se to zgodi – ko Dragulj neha biti nekaj, kar moraš zaščititi, dokazati, upravičiti – se zgodi Čarobnost bivanja.

Ne kot eksplozija.
Kot tiha preprostost:

· Zjutraj vstaneš in si že tam. Ne rabiš se zbirati.
· Srečaš človeka in si prisoten. Ne rabiš igrati.
· Nekaj ustvariš in to je tvoje. Ne rabiš aplavza.

Vse plasti – arhetipi, Dragulj, Božanski čut, Zlata in Čista zavest –
zdaj sočutno in radostno sodelujejo.

Brez napora.
Brez dokazovanja.
Brez izgube sebe.

6. Zaključni ritual – Osebni pečat
Vsak ustvari tihi pečat.

Simbol. Besedo. Kamen. Vejico. Gesto.
Ni treba, da ga razumeš.
Ni treba, da ga znaš razložiti.
Samo da ga prepoznaš.

Dragulj je tu. Jaz sem tu.
Vsi moji deli so tu.
Čarobnost bivanja je moj način.

Pečat odneseš s seboj.
Ne kot okras.
Kot tihi opomin – da si vedno lahko tu.

Kaj pridobiš:

•   Občutek celovitosti –  povezanosti vseh delov.
•   Dotik Zlate zavesti – zlato kot stanje, ne kot dosežek.
•   Dotik Čiste zavesti – spomin na to, kar si vedno bil/a.
•   Utelešen Dragulj – konkretno izkušnjo, kako tvoja notranja vrednost živi v vsakdanu.
•   Čarobnost bivanja – ne kot obljubo, ampak kot okus.
•   Tihi pečat – opomin, ki te spremlja.

Okvir prostora:

•   Dragulj ni stvar. Ni tvoj dosežek. Ni tvoja identiteta. Je odnos – kako se držiš sveta.
•   Majhni trenutki so dovolj. Ne potrebuješ velikih prebojev.
•   Dovolj je, da opaziš en sam dih, en sam pogled, eno samo tiho "ja".
•   Pečat ni okras. Je opomin. Ne rabi biti lep. Rabi biti tvoj.
•   Celovitost ni popolnost. Je samo to, da nihče od tvojih delov ni več izgnan.

O meni – Apolonia:

Dolgo sem iskala zlato.

Mislim, da sem prehodila vse poti. Prebrala veliko knjige. Poskusila različne metode.

Predelala sem na kupe čustev in struktur. Presekala in preobrzla nešteto vzorcev. Popravljala arhetipe.

In potem se je zgodil Rubedo.

Ne kot eksplozija. Ne kot mistično doživetje.
Ampak kot tiha gotovost: To sem. Vse to sem. In dovolj sem.

Vse tiste sence, ki sem jih sovražila? Še vedno so tu. Ampak niso več moji sovražniki.
Vsa čustva, ki sem jih utapljala? Še vedno prihajajo. Ampak niso več poplave.
Vsi vzorci, ki sem jih presekala? Nekateri so še vedno tu. Ampak zdaj so izbira, ne usoda.

Zlato ni bilo nikoli izgubljeno. Jaz sem samo gledala mimo njega.
In ko tudi zlato ni bilo več pomembno – ko ni bilo več ničesar, kar bi si želela zadržati – se je odprla Čista zavest.

Prostor, kjer so vsi moji deli dobrodošli.
Tudi tisti, ki sem jih dolgo izganjala.

Danes ne učim. Ne popravljam. Ne rešujem.

Držim prostor. Dovolj varen, da se usedeš vase.
Dovolj jasen, da prepoznaš, kaj ni tvoje.
Dovolj močan, da si dovoliš biti točno to, kar si.

Sem Apolonia. In delujem kot prostor, ne kot vloga.

Komu je ta sobota namenjena:

  Če si hodil/a skozi Nigredo in Albedo – in zdaj želiš vse povezati.
  Če si že »prehodil/a vse poti«, a čutiš, da se proces še ni usedel.
  Če želiš Dragulj utelesiti v vsakdanu, ne le doživeti na delavnici.
  Če si pripravljen/a prenehati postajati – in preprosto biti.
  Če slutiš, da je čarobnost že tu – samo dovoliti ji moraš, da se pokaže.

Kdaj:

  Datum: Sobota, 4. april 2026
  Čas: 10.00 – 16.00 (natančen zaključek se prilagodi skupini)
  Kraj: Kersnikova 5a, Ljubljana
  Cena: 180 € 

Število mest je omejeno. Delo poteka v majhni skupini, kjer je vsak viden.

Prijave in vprašanja: preko kontaktnega obrazca ali

  info@apolonia.si
  070 271 888 

Ne prideš sem, da bi končal pot.
Ne prideš sem, da bi si prislužil čarobnost.
Ne prideš sem, da bi postal nekdo drug.

Prideš sem, da se usedeš.
V prostor, ki je bil prehojen.
Skozi izgube in žalost.
Skozi beg in soočenje.
Skozi vse tiste dele sebe, ki so čakali na povabilo.

In ko vsi deli sedejo za isto mizo – se zgodi zlato.
In ko tudi zlato ni več pomembno – si Čista zavest.

17 let sem potrebovala, da je ta dan postal tako kratek.
Zdaj je tvoj.

Apolonia Galanti