Joga: znanstvena pot do modrosti
Pri vadbi joge v resnici ne gre le za urjenje možganov, telesa, stoje na glavi ali celo za pridobivanje večjega veselja ali sreče. Če bi bilo tako, bi bila to le še ena ura vrtenja pedal ali vadba z utežmi v telovadnici. Cilj joge je preseganje vseh teh stvari. V kulturi, v kateri hitimo iz dneva v dan in nenehno skušamo spremeniti svoje zdravje, telo ali čustva ali načrtovati krasno prihodnost, joga odpira možnost, da se končno povežemo s tem, kar že imamo - s tem, kar že smo.
Telesne vaje so sestavljene tako, da razgibajo vsak del telesa, in sicer bolje in z manj napora kakor katerikoli šport. Brez tveganja za poškodbe se okrepijo mišice, sklepi postanejo zelo gibčni, prožna hrbtenica pa nepogrešljiv element dobrega zdravja.
Seveda redna vadba obvaruje vsakogar pred prekomerno težo in okrepi imunski sistem, kordinacija telesnih gibov in druge motorične sposobnosti se prav tako izboljšajo.
Lenobne osebe postanejo zgled vitalnosti, medtem ko se hiperaktivni ljudje začuda elegantno znebijo svojega viška energije.
Ugodno vpliva na cirkulacijo krvi in moč srca (kakor vsak šport), uravnava pa tudi krvni pritisk in popravi slabo telesno držo.
Dihalne vaje so pomemben dejavnik pri izboljšanju kakovosti življenja. Dihanje je namreč neposredno povezano s pretokom prane (ali či-ja), t.j. fine kozmične energije, ki leži v osnovi vitalnih procesov vseh živih bitij. Obstaja zelo subtilna vez med dihanjem, umom in zavestjo, zato seznaniti se z močjo (pravilnega) dihanja še zdaleč ni odveč.
Vadba pranajame (uravnavanje diha) namreč pomirja (um), saj hitro in učinkovito sprošča psihofizične napetosti oz. stres, kar ugodno vpliva tudi na spanec. Poleg tega zmanjša utrujenost in poveča zbranost, tako čuječnost kakor tudi osredotočenost. Jogijsko dihanje krepi dihalne organe in presnovo ter nasploh pomlajuje telo.
Meditacija je v današnjem zahtevnem svetu postala tako neobhodna veščina kakor branje, pisanje ali šofiranje. Omogoča nam, da presežemo toge okvire telesa in uma, pri čemer v ospredje stopi z mislimi neskaljena zavest - to, kar v resnici smo. Ta izkušnja nas postopoma nauči, kako živeti z vsem svojim bitjem popolnost tega trenutka. Stalno opletanje nemirnega uma med spomini na preteklost in sanjarjenjem o prihodnosti je zagotovo znak njegove šibkosti.
Ker nas meditacija izkustveno poveže z našim višjim Jazom, je neskončni vrelec (generator) samozavesti. Razvija intuicijo in razkriva smisel obstoja. Vsakdo bi že moral vedeti, da je blažilec čustvenih pretresov in da nas zlahka vodi do izvorne, čiste radosti.
Za duševno zdravje je kakor steber, na katerem vse sloni.
Manj napetosti in nemira v umu, istočasno z zadovoljstvom v srcu, pa ugodno vpliva na telesno zdravje (odpornost) in umske sposobnosti (ustvarjalnost, inteligenca, spomin, zbranost) ter omogoča odlično koordinacijo vseh vidikov našega bitja.
Za začetek so tu trije vidiki joge, ki se jih bomo lotili. Skozi redna tedenska srečanja pa bo vadba postopoma zajela tudi preostalih pet vidikov glede na zanimanje in sposobnosti udeležencev.
inspiracije