19
maj

Kako trajno odpraviti TRAVME iz otroštva

Organizira: Theta.si
Kdaj: 19. maja ob 20:30 do
19. maja 2022 ob 22:00
Kje: Preko spleta
Prispevek:Brezplačno
Organizira:Theta.si
Kontakt:Anita Ana Ratoša, 040 744 471, info@theta.si

387 ogledov

Katere so vaše najhujše travme iz otroštva?

Prepiri med staršema, ločitev staršev, smrt očeta ali mame ali celo samomor, pijančevanje, finančna stiska ali "zgolj"  pomanjkanje ljubezni, pozornosti, občutek osamljenosti, nevrednosti …?

Moj oče je zapustil mojo mamo že takoj po tistem, ko je zanosila. Očeta nisem nikoli (s)poznala. V meni je še vedno ena taka velika luknja in občutek zapuščenosti ...

Oče si je želel sina, pa sem se rodila jaz - punčka. Tudi mama je zato ves čas imela neke zamere do mene. Nikoli me nista imela zares rada. Nikoli nisem občutila tiste prave ljubezni.

Ko sem bila še čisto majhna in ko še nisem hodila, sem bila veliko časa v posteljici. Ampak nekako sem uspela zlesti ven iz posteljice in potem lezla naokoli … dokler me spet niso dali nazaj v posteljico, kjer pa sem se počutila tako zelo osamljeno

Ko sem bil star dve leti, mi je umrla mama za rakom, pri štirih pa je oče naredil samomor. Potem so me dali k sorodnikom … Drugega se iz otroštva sploh ne spomnim.

Starša sta se ločila, ko sem bil star 2-3 leta. Do danes me je spremljal občutek nemoči in nesposobnosti preprečiti njuno ločitev.

Ko sem bila stara tri leta, je moj oče naredil samomor. Še danes, po 50 letih, občutim krivdo zaradi tega.

Bila sem stara 4-5 let. Starša sta se pogosto prepirala in po prepirih je mama odhajala. Počutila sem se nemočna in neljubljena. Skrbelo me je, kaj bo z mano in kje bom, če se bosta ločila.

Že v vrtcu me je bilo sram in počutila sem se ničvredno zaradi očetovega pijančevanja, pa tudi druge ženske je imel  … Saj veste, manjši kraj in vsi so vedeli vse o vseh … In ker doma ni bilo denarja, smo živeli precej skromno in potem me je bilo sram še zaradi tega.

Mama je vedno nekaj pogojevala. Nikoli nisem bila dovolj dobra, pa tako sem se trudila ugajati. Vse sem pospravljala, pa kuhala … da bi me vsaj 1x pohvalila … pa ni … nobenih čustev ali pohval ni bilo … Zdi se mi, da sem ves čas prosila za pozornost

Že od otroštva me spremlja pomanjkanje občutka opore. Pri mojih nepolnih dveh letih se je pri delu doma ponesrečil oče, mama se je nato poročila z moškim, ki je popival … in vse to se je vleklo še naslednjih več kot 20 let …

Bila sem stara 11, ko sem neke noči sanjala, da je moja mama naredila samomor … in zjutraj se je izkazalo, da ga je res. Ostala sem sama s 17-letno sestro in 3-letnim bratcem.

Oče je veliko popival in ko prihajal domov pijan, je pretepal mamo in potem smo se vsi trije - mama, moj brat in jaz - skrivali, da bi jih ne bi fasali.

Moj stric me je, ko sem bila majhna, pogosto otipaval in božal, jaz pa sem bila trda od strahu. Sploh se ne upam niti pomisliti, če je počel še kaj drugega. Nobenemu si nisem upala povedati.


Saj ne vem, kaj naj rečem …

Ena travma hujša od druge.

Ampak nobena ni izmišljena. Še kako so resnične. Zaupale so nam jih naše stranke - seveda z željo, da jim pomagamo, da se jih znebijo.

"Travmo sem ozavestila. Ampak nič ni boljše. Še vedno me mori ..."

 

Kaj vse ste že poskusili, da bi se travm rešili?

"Kaj vse smo že poskusili? Marsikaj ..."

Afirmacije, antidepresivi, bioresonanca, branje knjig za samopomoč, čuječnost, delavnice za osebno rast, dihalne vaje, dnevno zavestno ozaveščanje, prepričevanje in prigovarjanje sami sebi, energijsko čiščenje čaker, glasbena terapija, integrativna telesna terapija, joga, karmična diagnostika, medicinska hipnoza, meditacija, meditacija ne temo rezanja vezi, molitve, napisala pismo že pokojni osebi, ples, pogovori z višjim jazom, poslušanje posnetkov, postavitev družine, qigong, reiki, slikanje, študij, telovadba/šport, terapije z različnimi terapevti, psihologi, kliničnimi psihologi, psihiatri, različni zdravilci in šamani, terapija z zvočnimi skledami in gongi, vizualizacija …

In kako je zdaj?

"Notranje uničenje" ostaja tam in še boli.

Morda je bilo boljše kakega pol leta, potem pa spet enako kot prej.

Mi je pomagalo, da me je skoraj že nehalo tiščati v glavi, ni pa popolnoma nehalo.

V čem je torej problem?

Prepričujejo nas ...

"Travmo je potrebno ozavestiti." Drži, ampak to še ni dovolj.

"Naučite se shajati s travmo." Kratkoročno to morda še pomaga, dolgoročno pa ne.

"Travme ni mogoče odpraviti trajno." NAPAČNO!

KAKO naj torej odpravim travme?

Recept je pravzaprav zelo enostaven:

  1. Zapis travm na nezavednem nivoju je potrebno odstraniti.
  2. Dojeti je potrebno, kako nas je dogajanje v našem otroštvu oblikovalo kot osebnost.
  3. Naložiti je potrebno manjkajoče občutke, ki jih nikoli nismo niti poznali.

V theta stanju možganskega valovanja z lahkoto dostopamo do nezavednega nivoja in zadevo razrešimo mnogo enostavneje, z manj napora, predvsem pa nadvse hitro in učinkovito.

In kakšni so učinki?

V trenutku se razbremenite, sprostite, umirite …

Samih (prej travmatičnih) dogodkov se še vedno spomnite, vendar pa travma čudežno izgine!

“Dokler sam ne doživiš, je težko verjeti in doumeti, da so take tektonske spremembe sploh možne. Pa še enostavno jih je narediti …”

“V eni uri sva naredila več, kot prej v pol leta.”

“ThetaHealing® je praktično prva zadeva, ki mi je zaenkrat zares pomagala.”

Deluje!

V to smo trdno prepričani na osnovi našega dela, saj smo v preteklih 7 letih s ThetaHealing®-om pomagali že več kot 600 posameznikom, da so temeljito preobrazili svoje počutje; da so spet bolj sproščeni, razbremenjeni, mirni, radostni, se čutijo izpolnjene, vredne, ljubljene

Vse to se potem odraža v odnosih doma, v službi, na cesti in tudi v odnosu do prodajalke, policaja …, posledično pa tudi v samem delu in rezultatih tega dela.

Preostale podrobnosti o receptu vam Anita Ana in Peter zaupava na večerni zoom-delavnici.

Še kolebate ...?

Strah in tesnoba že pri prijavljanju na dogodek, sedaj pa še strah, tesnoba in negotovost pri odločitvi ali se prijaviti ali ne in "reskirati"?

Tistim, ki še niste odločeni: dovolite si vsaj poskusiti spoznati to tehniko. Vredno je! Anita in Peter delata kot razlagata. Jana

Hvala za čudovito predavanje!

Zahvaljujem se vam za čudovito delavnico, za uvid v mojo situacijo in kar nekaj aha momentov :)

Hvala za včeraj, obema!

Pridružite se nam!

DOGODEK JE ŽE PRETEKEL!

Nalagam...