Potem postanite srečni vi! Otroci ne morejo biti srečni ob nesrečnih in zagrenjenih starših, ki imajo težave s svojo samopodobo in se prepirajo s partnerjem. Kljub temu, da starši želijo dati otroku vse, kar sami niso imeli, je največ, kar mu lahko dajo to, da so oni srečni in zadovoljni ob njem.
Zrcalce zrcalce povej
Starši so za otroka kot zrcalce v katerem otroci vidijo svojo sliko. Če je to zrcalo motno in umazano, bo otrok nehote prevzel tako podobo o sebi. Če bo mama napeta, bo napetost prav gotovo občutil tudi otrok in se prilagodil njenemu čustvenemu stanju z različnimi oblikami vedenja. Krivil se bo, da je z njim nekaj narobe, ker mama ni zadovoljna ob njem. V resnici pa otrok ni nič kriv!!! Tudi starši niso krivi, so pa kot odrasli odgovorni za svoje odzive, za svoj odnos s partnerjem in za to, da ne le materialno, ampak tudi čustveno poskrbijo za svojega otroka.
Če se mama lahko notranje umiri, se bo ob njej umiril tudi otrok. To pa vodi v otrokov samostojen razvoj in mu pomaga sprejeti sebe v različnih občutjih, da bo postajal vedno bolj aktiven, vesel in sposoben sooblikovanja odnosov. Otroku ni potrebno vcepljati dobre samopodobe, to vsrka sam od sebe z opazovanjem odnosa med staršema in odnosa, ki ga imata oče in mama do sebe ter kako doživljata otroka.
Odsev
Otroci si želijo veselih, sproščenih in zadovoljnih staršev. Prav tako pa si starši želijo, da bi bili njihovi otroci srečni. Odsev med staršem in otrokom se vedno prilagaja drug drugemu in uglašuje drug na drugega. Starši in otroci drug drugega spreminjajo in dograjujejo. Če starši zaradi lastnih stisk ne zmorejo začutiti svojega otroka v njegovih potrebah, je to čustveno zanemarjanje otroka.
To pomeni, da bo otrok skušal starša priklicati z različnimi načini vedenja (trma, nepojasnjeno zbolevanje, slabe ocene, neprimerno vedenje,…) nazaj v svoj svet. Če se starša ob tem še vedno ne bosta »zbudila« in mu prisluhnila, se bo otrok prilagodil potrebam staršev. Raje bo izgubil sebe, svoje občutke, želje, hrepenenje, kot pa starše. Otrok bo postal tako otopel, kot so zanj otopeli starši.
Čarobna moč
Najpogostejši vzrok, da je zrcalce staršev zamegljeno, je nefunkcionalen partnerski odnos, lastna nizka samopodoba, nezadovoljstvo z življenjskimi razmerami in nerazrešeni družinski odnosi. Ob »problematičnemu« otroku naj se starši NAJPREJ vprašajo kako se počutijo sami. So tudi oni jezni na cel svet in nemočni kot njihov otrok? Se ne počutijo slišane in razumljene s strani partnerja? Se sami sebi zdijo nevredni in zanemarjajo svoje telo? Ali pa so osamljeni in se o težkih čutenjih preprosto nimajo s kom pogovarjati ter jih je sram priznati kako jim je?
Čarobna palčka, ki bi naredila vašega otroka srečnega ne obstaja, obstaja pa čarobna moč v vas, da premagate strah in se najprej soočite s seboj. Kot odrasli imate moč, da se odločite in prevzamete odgovornost zase in za svoje otroke. To pomeni tudi, da si znate poiskati pomoč in zgraditi boljše odnose. Otroci šele izgrajujejo svojo samopodobo in način kako bodo vstopali v kasnejše odnose.
Od vas se učijo, prepuščeni so vašim odzivom in čustvenemu stanju. Vi pa imate moč, da poskrbite zase in svoje odnose - ne na račun otroka, temveč za otroka!
inspiracije